Letnik: 2007 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Viva

BJöRK

Villa Manin, Codroipo, 21. 7. 2007

Vsestranska umetnica Björk je prav gotovo največji islandski izvozni artikel, ob tem pa si lahko privošči, da tudi štiri leta ne gre na resnejši obhod odrov. No, ob izidu šeste plošče Volta (maja) se je spet odpravila na obsežno svetovno turnejo, ki se bo zavlekla vse v naslednje leto. Na zelenici graščine Villa Manin, ki v mestecu Passariano funkcionira kot center sodobne umetnosti, od slovenske meje je oddaljen slabo uro vožnje z avtom, smo bili med Glastonburyjem, Roskildejem, Coachello … priča enemu njenih redkih poletnih nefestivalskih nastopov. Škoda, saj ni bilo platna, in hkrati dobro, ker je bil nastop pred približno 6000 obiskovalci zagotovo daljši, kot bi bil na katerem od njih. Z bisom vred je trajal uro in pol, v tem času pa je Björk, ki kljub svetovnemu uspehu ostaja dosledna v svoji odštekanosti, dala vse od sebe. Do potankosti naštudirana odrska scenografija, koreografija in kostumografija spremljevalnega orkestra, vizualni efekti, dramaturgija nastopa in brezhibna glasbena mašinerija so pombembno prispevali k vrhunski predstavi, a vse bi bilo zaman brez interpretativnih sposobnosti Björk. Njeno razdajanje publiki preseže vokaliazacijo in se razteza v domišljen imidž, igriv in uživaški ples, subtilno komunikacijo s spremljevalno zasedbo in publiko. Svojevrstna interpretacija komadov je bila posledica zanimive odrske zasedbe. Njen najštevilčnejši člen je bil odlični desetčlanski ženski islandski pihalni orkester, ki je po potrebi sodeloval tudi z vokali, z elektronskimi vložki in ritmi sta dogajanje bogatila Mark Bell in Damiern Taylor, medtem ko je fizično za ritme skrbel bobnar Chris Corsan. Posledična zmes akustike, klasike, pihalne orkestracije, elektronskih ritmov in zborčka ob značilnem petju Björk se takole na papirju zdi verjetno kaotična, koncertu pa je dajala veličastne dimenzije. Björk si dejansko upa prek vseh namišljenih mej in vedno znova odpira nove glasbene svetove. Nabor skladb je sledil vsem šestim albumom, s poudarkom na novem Volta in starejšem Homogenic, svoj prostor pa je našla celo olimpijska tema iz Aten. Dinamika koncerta je prehajala od udarnega začetka prek nekoliko bolj umirjenega osrednjega dela, vse zato da bi vedno bolj v prvi plan prihajali radikalizirani plesni ritmi, ki so kulminirali v divjo izvedbo Declare Independence.

Edina slaba točka tega izjemnega koncerta je bila pravzaprav ravnica, ki je z izjemo sprednjih vrst obiskovalcem onemogočala kvalitetno spremljanje dogajanja na odru. Nekateri smo se znašli tako, da smo kukali na ekrane kamer tistih, ki so v bližini snemali, zdaj pa svojo radovednost že lahko potešite tudi vi – z obiskom YouTube, kjer je po kosih na voljo praktično ves koncert.

Viva