V spomin

Janis Martin (1940–2007)

V septembru 2007 je Janis Martin izgubila boj z rakom, boleznijo, ki ji je preprečila, da bi še naprej prenašala izročilo rockabillyja na mlajše generacije. Glasbeni zgodovinarji so si enotni, da je bila ena najpomembnejših osebnosti pri rojstvu rock'n'rolla v petdesetih, vendar pa ji komercialni uspeh ni bil naklonjen. Tako je tisto, kar je najpomembnejšega ustvarila, nastalo med leti 1956 in 1960, potem je sicer še veliko nastopala, predvsem po Evropi, vendar česa diskografsko pomembnejšega ni več ustvarila.

Zaradi energičnega nastopa in iskrenosti, ki jo je vlagala v svoje izvedbe, je že kmalu po letu 1956 postala za vedno znana kot »ženski Elvis«, kar pravzaprav niti ni kompliment, če privzamemo, da jo je ta oznaka postavila v nekakšen drugotni položaj med izvajalci rockabillyja v petdesetih; seveda, po letu 1956 se je vse merilo po Elvisu in tudi druga pomembna rockabillyjevka iz petdesetih (in tu se seznam vplivnih rockeric iz petdesetih že nekako konča) Wanda Jackson si je prislužila enak vzdevek, čeprav se je je potem bolj ali manj prijel vzdevek »lepotička iz Fujiyame« po uspešnici Fujiyama Mama.

Edina manjša uspešnica Janis Martin je bila pravzaprav mala plošča Will You Willyum z začetka leta 1956 in to pri »Elvisovi« založbi RCA, pri kateri je ostala do poletja 1958, potem pa je leta 1960 nekaj pesmi posnela še za manjšo založbo Palette. Govorilo se je, da naj bi pri RCA izšel tudi LP, Janis And Elvis – med njene izvedbe naj bi vstavili štiri Elvisove, a se Polkovniku Parkerju to ni zdela dobra zamisel. Pri RCA so sicer verjeli vanjo in jo podpirali, predvsem Steve Sholes, ki je imel tudi glavno vlogo pri Elvisovi pogodbi, vendar je potem januarja 1956 skoraj nasrkal, ko se je, vsaj na začetku, Carl Perkins pri Sun Records prodajal bolje. Pri karieri Janis Martin pa je vmes poseglo tudi življenje. Sama je o založbi RCA in svoji karieri proti koncu petdesetih povedala: »Tako veliko denarja, časa in truda so (RCA, op. a.) vložili vame, v čedno deklico s čopom. Kar naenkrat pa je ta čedna najstnica bila poročena in noseča. Steve Sholes me je poskušal promovirati kot pop pevko z bolj odraslo podobo, a to me ni zares zanimalo. Hotela sem se umiriti in imeti otroka. Na zadnjem snemanju za RCA sem bila že v osmem mesecu in Steve Sholes je z izbuljenimi očmi stal v snemalnici in povedal moji mami, da bi lahko postala tako velika kot Elvis ali pa še večja!«

Južnoafriška podružnica založbe RCA, Teal Records, je konec leta 1958 kljub vsemu izdala desetpalčno veliko ploščo Janis and Elvis, a je plošča hitro izginila s tržišča; zbiralci so se že kar kmalu tepli zanjo. Leta 1970 je Janis »izsledil« nek oboževalec in ji pokazal tudi to ploščo, o kateri ni imela pojma. No ja, do takrat se je od prvega moža že ločila, pa tudi drugi ni kazal prevelikega navdušenja za to, da bi njegova žena pela na odrih, čeprav si je, ko se je v drugo poročila, že spet zaželela nastopati; navsezadnje je to počela od rosne mladosti – že leta 1951 je z Jimom Eanesom pela na radiu, od leta 1953 pa je sodelovala z imeni, kot so Hawkshaw Hawkins, sestre Carter, Sonny James in drugi. Večina njene družine se je amatersko ukvarjala z glasbo; njena mama je bila precej podobna materi Liz Taylor – imela je ambicije za svoje dete, čeprav ji niti približno ni uspelo v taki meri kot Liz.

Tretji soprog, Bradley Whitt, pa svoje soproge ni želel v ničemer omejevati in vrnila se je na odre. »Ko sem spravila skupaj bend,« je povedala, »mi je postalo jasno, da ne potrebujem nobene mame več, da bi me rinila naprej. Niti sanjalo se mi ni, kako zelo sem si želela nastopati in kako sem to pogrešala!«

Pevka, ki je bila enako suverena v countryjevskih in rhythm'n'bluesovskih uspešnicah, je po svoji vrnitvi postala zares vplivna in kultna. Kot ena od t. i.»revitalistk« (sem sodi tudi že omenjena Wanda Jackson) glasbe iz petdesetih je postala večja zvezdnica, kot je bila, ko je snemala za veliko založbo. Pred smrtjo je prosila Rosie Flores, prav tako kultno sodobno rockabillyjevsko glasbenico, naj producira deset novih pesmi, ki se jih je namenila posneti. Pesmi so z razširjeno zasedbo posneli v desetih dneh, vendar še niso izšle na plošči.

Matej Krajnc

Izbrana diskografija:

The Female Elvis: Complete Recordings 1956–60 (Bear Family)

The Outtakes, plus (Bear Family)

Viri:

Janis Martin (nekrološki zapis), Bear Family News, nov. 2007, 4–11

Janis Martin – Rockabilly Hall of Fame (www.rockabillyhall.com/JanisMartin.html)

Spletna stran History of Rock (www.historyofrock.com)