Mizar

Sklenjen krog

Makedonska dark rock zasedba Mizar je nekaj let ponovno skupaj. Z novim albumom Pogled Kod Cvetnata Gradina se je obrnila k svojim izvirom. Ob tej priložnosti sem se pogovarjal po telefonu z Goranom Čapovskim, kitaristom, avtorjem in motorjem zasedbe.

Vaši začetki segajo v leto 1981, ko sta bila novi val in punk na samem vrhuncu. Kakšni so vaši spomini na tisti čas in kako ste sploh prišli v stik s to glasbo?

Leta 1981 sem imel petnajst let. Poslušal sem Hendrixa, Led Zeppelin, Pink Floyd, King Crimson. Ko sem prvič slišal Joy Division, se mi je zgodilo nekaj fantastičnega, kar me drži pokonci še danes. Namreč, če poješ Joy Division v makedonščini, se sliši fenomenalno, medtem ko skladb Led Zeppelin v makedonščini ne moreš peti. Prepričali so me, da lahko rock glasba zveni dobro tudi v makedonščini. Album Closer me je spomnil na bizantinsko cerkveno glasbo, in če jo nanjo postaviš, ta plošča zveni odlično. Škoda, ker tega ne počno didžeji.

Vaš prvenec iz leta 1988 je bil prvi rock album v makedonščini.

Leta 1987 smo igrali v Beogradu. Na koncetu je bil tudi Oliver Mandić, ki je takrat delal za PGP RTB. Povabil nas je na sestanek, na katerem nam je povedal, da moramo spremeniti jezik, da moramo peti v srbščini. Rekli smo: Ne! Besedila v srbščino niso bila sprejemljiva. Ni mi problematično, v kakšnem jeziku kdo poje, v našem primeru je šlo za konceptualen problem. Potem je stopila v igro slovenska založba Helidon, pri kateri smo izdali svoj prvenec v makedonščini.

Sredi osemdesetih ste bili člani Makedonske streljbe.

Šlo je za nekoliko drugačno organizacijo, kot je bila Neue Slowenische Kunst. Nismo imeli koncepta, nismo spisali manifesta, s katerim bi definirali svoje početje. Vse smo počeli emotivno. Bili smo dezorganizirani za razliko od NSK in ostale slovenske alter scene.

Koliko so takšne organizacije, kot sta bili Makedonska streljba in NSK, prispevale k razpadu Jugoslavije?

Bistveno! NSK in Makedonska streljba bi bili obsojeni na neuspeh v sedemdesetih letih, ko je bila v veljavi drugačna smer, ko je bila poplava bosanske glasbe. Bilo je Bijelo dugme, Zdravko Čolić. Šlo je za združeno državo. V osemdesetih smo izkoristili trenutek za razpad države. Medijsko smo imeli kritje in podporo z Zahoda, da smo lahko delali, kar smo delali. Tega se ne sramujem. Slovenija in Makedonija sta bili najpomembnejši pri tem in še danes sta najpomembnejši v jugovzhodni Evropi.

Mizar je razpadel istočasno, ko je razpadla tudi Jugoslavija. Koliko se vas je dotaknil razpad Jugoslavije?

Mizar se je razšel zaradi osebnih razlogov, ne zaradi vojne v Jugoslaviji. Po tem sem odšel v Avstralijo ...

... kjer si nadaljeval glasbeno pot s skupino Kismet. Z njo ste predelali pesmi Joy Division in Velvet Underground ter pokazali na svoje vplive. Kako to, da tega niste naredili že z Mizar?

Če bi Mizar nadaljevali z delom po letu 1991, bi zagotovo do tega prišlo. Mizar povezujem z Makedonijo in drugimi kulturnimi situacijami okoli nas. Na novem albumu smo obdelali Es Si Tu n'Existais Pas, na naslednjem albumu bi si zelo želel to narediti.

Na predzadnjem albumu Terrible Beauty Is Born/Kobna Ubabina imate tudi pesem 1762, ki ste jo z Mizar igrali že v prvi fazi. Kakšna je razlika med tedanjo in sedanjo fazo Mizar?

Sedemnajst let vojn je prineslo regresijo. Že leta 1991, ko sem odšel v Avstralijo, sem se srečal z makedonsko diasporo v Melbournu in Sydneyju, ki je vzela najslabše iz naše kulture in najslabše iz zahodne, anglosaške kulture. Nihče ne potrebuje izobraženega naroda in raje, ki nekaj ve in zna, ki bere knjige. Zavrgli smo najpozitivnejše stvari. Isto se je zgodilo Srbiji, Bosni, Hrvaški. Sprejeli smo najslabše stvari z Zahoda in iz naše avtentične kulture. Kot Makedonec sploh ne vem, kaj naj rečem. Grki mi pravijo, da nisem Makedonec. Isto mi pravi Bolgar, Srb. Kaj pa sem? Sploh mi ni jasno, kaj se dogaja. Slovenci bi se morali upreti zaradi nas. Kakšna Evropska unija?! Evropska unija pravi, da moram spremeniti ime! Moj praded je bil Makedonec! Halo! Kam gremo? To ni hec, ampak resno vprašanje. Kopja se lomijo zaradi Makedonije in Kosova in to je zdaj največji problem. Trdim, da bomo del Evrope, ker smo bili in smo njen del.

Ko si se vrnil iz Avstralije, ste člani Kismet sprožili projekt Tibute to Mizar. Od kod potreba po tej kompilaciji predelav?

Ko sem se vrnil iz Avstralije, sem imel željo, da bi delal skupaj z Goranom Trajkovskim, Goranom Tanevskim, se pravi s člani Mizar iz osemdesetih let. Ta želja me je vlekla in tako je prišlo do tega projekta.

Ali je ta projekt vplival na vaš ponovni shod?

Ne. Smo prijatelji in se družimo. Šlo nam je za podaljšanje kroga. Makedonci veliko improviziramo, zato smo začeli z novimi stvarmi in tako smo naredili album A View To a Flower Garden/Pogled Kod Cvetnata Gradina, za katerim popolnoma stojim kompozicijsko, emotivno, v vsakem pogledu. O takšnem albumu lahko Američani samo sanjajo. Sledim njihovi sceni, sledim tudi evropski. Od A View To A Flower Garden se lahko veliko učijo. Gre za ljubezenski album in danes je potrebna čista ljubezenska pesem, čista ljubezenska poetika in muzikalnost, ki je ni v alternativni rock glasbi.

Celotna plošča, vključno z zunanjim videzom, me spominja na vašo prvo ploščo.

Tako je! Naredili smo jo zase. Morali smo skleniti krog zaradi lastne makedonske, državne samozavesti. V takšni situaciji smo! Morali smo narediti nekaj konkretnega, ne pa da se samo kregamo in bojujemo.

Ste se z njim notranje očistili?

Da. Klasični eksorcizem!

BIGor