COSMIC PSYCHOS

Dung Australia

Timberyard, 2007

Cosmic Psychos so neuničljivi. S svojim punkrockovskim zvočnim udarom vztrajajo skoraj že tri desetletja. Kdo bi verjel, da se bodo po lanskoletni nenadni smrti njihovega odličnega kitarista Robbieja Wattsa še kdaj pobrali. Že ob odhodu bobnarja Billa Walsha smo bili prepričani, da se njihova zgodba zaključuje, vendar ob koncu leta 2005 so se kljub temu odpravili v studio z novim bobnarjem Deanom Mullerjem. Po skoraj devetih letih snemalnega posta so takrat zabeležili soliden album z naslovom Off Ya Cruet!. Lani pa so udarili v najboljši možni luči, in sicer s svojim že enajstim studijskim albumom.

Na stare prijatelje dobrega piva so pritisnili kar njihovi otroci. Predvsem sin Robbieja Wattsa je bil odločen, da morajo Cosmic Psychos kljub smrti njegovega očeta nadaljevati. Za ta namen so si sposodili še enega prodornega avstralskega kitarista, Johna Onyo, ki je bolj znan po svojem matičnem bendu The Onyas. Poimenoval se je kar z vzdevkom Mad Macka. Dung Australia lahko brez predsodkov primerjamo z najbolj prepričljivima studijskima albuma Self Totalled iz leta 1995 in Oh What a Lovely Pie iz leta 1997. Na albumu ni več prostora za počasnejše, temačnejše in nekoliko preveč razvlečene skladbe, ki so zapolnile njihov predzadnji album Off Ya Cruet!. Ross Knight ponovno blesti s svojim kričavim pivskim vokalom in odločnimi »fuzz« basovskimi linijami. Bobnanje novega bobnarja je sicer nekoliko bolj togo, toda hkrati zelo prodorno in odločno. Mad Mackanavdušuje s svojim kitarskim znanjem. Njegove solistične kitarske eksplozije zapolnijo prav vsako mesto, ko je to mogoče. Na albumu ne manjka distorzije, efektov »wah-wah« in glasnega, neposrednega kitarskega razvrata. Zvočna mogočnost je zgrajena na enostavnih temeljih, vendar ravno ta neposrednost je morda ključna kvaliteta osnovne rockovske zasedbe. Njihova glasbena brutalnost se odlično dopolnjuje z iskrivimi in osupljivo direktnimi besedili. Ta se neolepšano navezujejo na razreševanje zagat med ženskim in moškim spolom, na galone popitega piva in na krutost vsakdanjega življenja v avstralski izolirani prostranosti. Avstralski bendi se povsem samosvoje lotevajo razmerja med prostorom in časom. Repetitivni kitarski rifi se v tem razmerju širijo v oddaljeno, skorajda neskončno razsežnost. To razmerje se odraža tudi pri skladbah Cosmic Psychos. Na albumu skorajda ni skladbe, ki bi bila krajša od treh minut in pol − in te minute so nabite z izjemno dinamiko in energijo.

Brane Škerjanc