BOB DYLAN

Dylan

Sony, 2007

Najnovejša kompilacija Dylanovih pesmi je tudi ena najboljših doslej. Izvirno je na treh CD-jih, a k nam je, vsaj v trgovine, prišla samo različica na dveh. Ker distributerji ne dajejo več recenzijskih izvodov ali pa se to zgodi zelo redko, pa še to kake okleščene različice, se je treba znajti drugače in plošče naročiti drugje – tako sem tudi sam komajda prišel do izvirne različice, a se splača: celo kronološka je, na njej pa cvetnik Dylanovih pesmi. Najbolj me je razveselilo, ker je vključena tudi Dylanova prva plošča, točneje Song To Woody, in Dark Eyes s plošče Empire Burlesque … sploh ta zadnja ni običajna izbira za kompilacije; kritiki so jo leta 1985 sicer opazili predvsem zato, ker je pomenila akustičen zaključek na sicer precej sintetizatorskem albumu, češ Dylan se ni čisto pokvaril. Osebno sem vedno menil, da je Dark Eyes daleč boljša izbira za kompilacije kot Emotionally Yours z iste plošče, pa tudi »sodobna« preobleka plošče me ni nikoli motila – Tight Connection To My Heart ne bi v katerem koli drugačnem aranžmaju delovala pol tako učinkovito. Kronološko gre takole: prvi CD prinaša izbor Dylanovih pesmi iz obdobja 1962–68, vključno z albumom John Wesley Harding. Drugi se začne z Basement Tapes ali še bolje: različico pesmi I Ain't Goin' Nowhere iz leta 1971 s Happyjem Traumom in legendarnimi referencami na Rogerja McGuinna in film Caryja Granta Gunga Din. Konča se z že omenjeno Dark Eyes (1985). Tretji CD vpelje Blind Willie McTell (tu in pri Nowhere se kronologija malce podre; Willie je bil uradno objavljen šele 1991., kronološko pa sodi v obdobje plošč Shot Of Love/Infidels, točneje v zgodnja osemdeseta). Zbirko zaključi ena najlepših Dylanovih ljubezenskih pesmi, When The Deal Goes Down, z zadnje plošče Modern Times (2006). Res je, da je pesem Make You Feel My Love z albuma Time Out Of Mind posnel marsikdo, med drugimi Billy Joel, a vendar bi poleg Not Dark Yet, ki je zame sicer poleg Simple Twist Of Fate najboljša in najpretresljivejša Dylanova pesem, lahko s tega albuma na kompilacijo uvrstili Standing In The Doorway ali Trying To Get To Heaven; prvo že zaradi verzov: »Don't know if I saw you, If I would kiss you or kill you It probably wouldn't matter to you anyhow …« in, »I would be crazy if I took you back It would go up against every rule …« No ja, sicer pa lahko postanejo mnenja zelo subjektivna. Zbirka je takšna, kot je – odličen vpogled v Dylanovo delo od samih začetkov do današnjih dni, če je tovrstno kariero sploh možno stisniti na tri CD-je.

Matej Krajnc