DJ FORMAT and MR. THING

Holy Shit

Paintshop Studio, 2007

Dj Format velja za enega manj konvencionalnih hip hop didžejev in producentov z Otoka. Že leta v intervjujih opozarja, da hip hopa praktično ne posluša več, da večino časa posveča iskanju bizarnih plošč funka, psihedeličnega rocka, jazza ... Plošče, ki imajo brejke in zanimive vzorce, išče kot material za lastno produkcijo, take, ki so pač plesne in »funky« za didžejevske sete, nekatere pa kar tako, njihovo »uporabnost« ugotovi šele kasneje ali pa sploh ne. Format trenutno pripravlja svoj tretji album, ki se bo še bolj oddaljil od klasičnega hip hopa, kot sta se že prva dva. Namesto z MC-ji pri nastanku albuma sodelujejo razni glasbeniki, kar je prava novost, saj je Formatova produkcija do sedaj temeljila izključno na vzorčenju. Mr. Thing je po drugi strani ena glavnih avtoritet britanskega hip hopa. Poleg tega, da je znan kot obsesivni zbiralec plošč, je v preteklosti tudi dvakrat zmagal na skrečerskem tekmovanju DMC Velike Britanije, tako v skupinski kot tudi posamični kategoriji. Produkcije ne dela veliko, uveljavil se je kot tehnično dovršen didžej z eno bogatejših zbirk (hip hop) plošč na Otoku. Tako sta Format in Mr. Thing združila moči, da bi naredila nekoliko hecno tematsko zastavljen miks. Konceptualni okvir miksa Holy Shit namreč precej nepričakovano temelji na pobožnih ploščah (religious records). Ja, to so tiste plošče, ki opevajo veličino Jezusa in ki so po navadi tečno osladne, včasih prav grozne. Tako je bil izziv velik. A pravi brskači za vinili (crate diggerji) najdejo bisere povsod. Miks Holy Shit je tako poln sijajnih brejkov (to so tisti soli ritem sekcije, ki so posebej zanimivi za hip hop didžeje), ki jih Mr. Thing in Format pogosto zankata. Nekateri komadi v miksu so »funky« in »nagroovani«, imajo bogato instrumentacijo. Kar nekaj je tudi skrečerskih vložkov, duhovitih dodatkov in referenc. Prehodi med zvrstno razgibanimi deli so natančni in bistri, celota pa tudi dramaturško urejena, kar je poseben dosežek, saj je nevarnost kaotičnosti končnega izdelka pri tovrstnih projektih velika. Ideja, da britanska didžeja skupaj naredita tematsko sklenjen miks, se je izkazala za izvrstno. Format je poskrbel za presežke pri izboru eksotičnih komadov, Mr. Thing pa za osupljive skrečerske dele. Tako se nekako dopolnjujeta in formula deluje, saj bi si drugače le težko predstavljal, da bi z navdušenjem poslušal dobro uro kolaža nabožnih posnetkov.

Hip hop je bil v sedemdesetih letih (v Bronxu) izvorno glasba, ki je nastala z izposojo iz drugih glasb, natančneje z uporabo fragmentov drugih glasb. Hip hop je bil prva leta izključno didžejevska glasba, hip hop plošče niso obstajale. Tako je bilo veliko odvisno od didžejeve iznajdljivosti, od njegovega občutka za miksanje funka, rocka, soula … plošč. Kot nadgradnja te paradigme so bili kasneje pogosta praksa tematski miksi, vsaj didžejev, ki so premogli nekaj domišlije in humorja. S Holy Shit sta Format in Mr. Thing pokazala, da so nekateri didžeji še zmeraj iznajdljivi. Pokazala sta, kaj pomeni predanost brskanju za starimi vinili, in da lahko s kombinacijo trdega dela iskanja glasbenih fragmentov ter zavidljive tehnike miksanja in skrečanja sestaviš sijajen miks iz praktično katerega koli materiala. Ja, tudi nabožne plošče so lahko hip hop.

Borja M