HEAVY TRASH

Going Way Out With Heavy Trash

JepRoc Records, 2007

Ob snemanju prvenca izpred dveh let sta se Jon Spencer in Matt Verta-Ray v studio odpravila neposredno, ne da bi pred tem skladbe, ki sta jih skupaj ustvarila, preizkusila na koncertnih nastopih v živo. Sledila je obsežna promocijska turneja. Še pred turnejo sta pripravila kopico novih skladb, ki so bile plod njunega spontanega sodelovanja. Pri drugem albumu pa gre za ravno obraten proces − najprej so glasbeniki ideje preizkušali na koncertnih nastopih in se šele potem odpravili v studio. Zanimivo je, da album deluje kot kohezivna celota, kljub temu da so posnetki nastajali s tremi različnimi spremljevalnimi zasedbami, v treh različnih glasbenih studiih. Album je nastajal v Torontu, kjer imajo svojo bazo The Sadies, v Kopenhagnu, od koder prihajajo »surferski« navdušenci Tremolo Beer Gut in odbiti Powersolo, ter seveda v New Yorku, kjer imata svojo glavno bazo delovanja SpencerinMatt Verta-Ray. Vsem sodelujočim sta omogočila, da so se aktivno vključili s svojimi idejami, kar je vplivalo na sproščen končni rezultat zvočne celote. Osrednje linije zanimanja Heavy Trash še vedno ostajajo pionirski rock'n'rollovski slogi. Med temi izstopa Spencerjeva ljubezen do rockabillyja, ki se ga je navlekel še v svojem otroštvu, ob poslušanju maminih plošč. Več kot očitna je tudi navezanost Matta Verte-Raya na country, pogosti so seveda tudi intenzivni izleti v sfero rhythm'n'bluesa in celo soula. V skladbi Crazy Pritty Baby se Heavy Trash poigravajo s citiranjem Cochranove rockabillyjevske klasike Summertime Blues in to izjemno dinamično, tako da zajamejo tudi razsežnosti zvoka, kot so ga svoje čase gojili The Who. Pri tem početju pričarajo sodobno trashabillyjevsko glasbeno veselico z zanimivimi pavzami, prehodi in tipičnimi Spencerjevimi zvočnimi vložki. Večino materiala odpoje Spencer, toda kadar se mu pridruži Matt Verta-Ray, glasbena celota resnično zadiha. Plošča dokazuje, da so bili na delu izkušeni glasbeniki, ki vedo, kaj in zakaj to počnejo. Gre za veliko ljubezen do rock'n'rolla in rockabillyja, ki je po Spencerjevih besedah zakoreninjena v skupini Heavy Trash. To je še ena zaušnica vsem rock'n'rollovskim skeptikom, ki se nenehno patetično sprašujejo, ali je rock'n'roll sploh še živ.

Brane Škerjanc