RAZLIČNI IZVAJALCI

La Otra Campaña en la resistencia con Atenco. Canta y Lucha! Vol. 1

Producciones Pintando Caracoles, 2007

Če na naslovnici plošče z rdečimi črkami piše Urgente!, potem si seveda zasluži, da jo nemudoma vzameš v roke in pogledaš, za kaj gre. Tale je mojo pozornost vzbudila med množico drugih, v trgovini mehiške zapatistične vojske v Ciudadu de Mexicu. Plošča je še ena v vrsti zanimivih kompilacij, s katerimi zapatisti nabirajo prispevke za svoje delovanje. Sredstva, zbrana z nakupom te zgoščenke, so namenjena, recimo, političnim zapornikom, ki so v zaporih končali po dogodkih v Texcocu in Atencu, ki so se zgodili 3. in 4. maja 2006. V tistih dneh so protestniki ščitili svojo zemljo in se uprli gradnji letališča na njej, oblast pa je njihove proteste zadušila z nasiljem. Nadnje je poslala več kot tri tisoč policistov, v akciji pa so zaprli več kot dvesto ljudi. Še danes so v izredno strogo varovanem zaporu v mestu Toluca trije tedanji protestniki, ki so skupno obsojeni na 67 let in 6 mesecev zapora, 15 jih je zaprtih v zaporu Santiaguito, 14 v Texcocu, 144 pa jih še vedno čaka na konec procesa, v katerem se jim ne obeta nič dobrega.

Druga stvar pri takih projektih je seveda zbrana glasba. Tokrat gre za zanimivo zbirko glasbenikov, ki so na področju Latinske Amerike odločilno vplivali na njihovo protestniško pesništvo. Na plošči je vrsta zelo pomembnih avtorjev. Začne se s čudovito skladbo Quien parara esta locura (Kdo bo ustavil to norost) v izvedbi mehiškega kantavtorja Rafaela Mendoze, takoj za njim pa lahko slišimo originalno izvedbo latinskoameriške protestniške klasike La maldicion de Malinche (Malinchino prekletstvo) v izvedbi njenega avtorja Gabina Palomaresa. Gre za pesem, ki govori o tem, kako v Latinski Ameriki od vekomaj odprtih rok sprejemajo vse, kar prihaja iz tujine, sramujejo pa se svojih Indijancev. Malinche je bila namreč indijanska sužnja, ki se je spremenila v priležnico Hernana Cortesa in mu z znanjem indijanskih jezikov ter poznavanju njihovih kultur pomagala pri uničenju Aztekov. Na plošči so večinoma objavljeni mehiški in argentinski kantavtorji. Med izjemami je urugvajski trubadur Alfredo Zitarrosa, sicer pa je posebej zanimiv posnetek recitacije pesmi Ejemplo (Primer), ki jo prebere avtor Antonio Preciado, ekvadorski pesnik in nedavno ustoličeni prvi črni minister Ekvadorja v levičarski vladi Rafaela Corree. Preciado seveda vodi tamkajšnje ministrstvo za kulturo. Poleg njegove je objavljena še pesem El Barco (Barka) argentinskega pesnika Armanda Tejade Gomeza, enega glavnih ustanoviteljev tamkajšnjega glasbeno-literarnega gibanja »nueva cancion«, ki jo tudi prebere avtor sam. Zaključek je seveda v stilu – legendarni čilski ansambel Quilapayun in njihova El Pueblo Unido Jamas Sera Vencido.

Marko Jenšterle