R.E.M.

Live

Warner Brothers, 2007

Live je prvi uradni koncertni album R.E.M. Izšel je kot dvojna plošča s priloženim DVD-jem, dobite ga pa tam nekje za ceno enojnega in pol albuma, kar je precej velikodušna poteza. Že kar na začetku je treba povedati, da prinaša Live odličen prerez celotne kariere R.E.M.: na albumu so se znašle različice zgodnjih pesmi v živo, denimo Rockville ali Cuyahoga, potem so tu »največji hiti« – The One I Love, Losing My Religion, Everybody Hurts, What's The Frequency, Kenneth … in nekaj starejših in novejših pesmi, vse od Orange Crush, So Fast So Numb, Drive, Bad Day do zadnjega večjega uspeha Leaving New York, ki je tudi sicer ena njihovih najboljših pesmi. Na DVD-ju dobite še vizualni dodatek: Stipe je še vedno namazan kot kak šaman, a zdi se, kot bi skoraj tri desetletja na treh R.E.M.-ovcih ne pustila sledi; Stipe še vedno mojstrsko krca mikrofon, Buck je pozerski kot ponavadi, kot da časi postavljanja s kitaro še niso minili; tisti Kerrang iz stare anekdote (če ste brali njihovo prvo biografijo) še vedno velja. Mills malce fuša, malce poskakuje s svojim basom. Po starem in še vedno z jajci.

Za leto 2008 R.E.M. obljubljajo nov studijski album. Zadnji, po mojem mnenju eden njihovih najboljših, kritiško ni bil pretirano hvaljen, očitali so mu, da je premiren in predolgočasen. Morda. Vendar so na njem nekatere najlepše R.E.M.-ovske melodije. Če bi se fantje trudili za odmevnost, bi morda zdaj morali spet zažagati. Stipe je nekaj takega že obljubljal. Niti ne bi bilo presenetljivo; leta 1994 so nekaj podobnega že naredili, ko so album Automatic For The People nasledili z distorziranim Monstrom.

In zdaj končno ne bo več treba pisati, da R.E.M. nimajo uradne koncertne plošče. Tudi brskanje po nekaterih boljših »bootlegih« à la Automatically Live ali Live 1989 ne bo več potrebno. Vse potrebno je na albumu Live. Tako R.E.M. zvenijo v živo zdaj. Morda pa kdaj dočakamo arhivsko retrospektivo njihovih podvigov v živo vse od začetka osemdesetih. Nekaj drobtinic so skozi leta že objavili, med drugim na CD-ponatisih vinilk iz osemdesetih. DVD-jev pa je že kar lep kupček.

Matej Krajnc