DWIGHT YOAKAM

Dwight Sings Buck

New West Records, 2007

Tole je pa nekaj, kar se mi je nekako že nekaj časa zdelo, da mora priti, vse od smrti Bucka Owensa, pionirja t. i. »bakerfieldskega zvoka« countryja, ki je v šestdesetih letih pomenil antipod polikanemu zvoku nashvilskega country popa. Buck Owens je posnel/podpisal vrsto klasik country glasbe, med drugimi Streets Of Bakersfield, Together Again, Crying Time, Love's Gonna Be Here, ki so jih izvajali tako pevci rhythm'n'bluesa (Ray Charles) kot nashvilski »odpadniki«, ko to še niso čisto zares bili (Waylon Jennings). Owens je bil posredno tudi eden od sprožilcev neorockabillyjevske mrzlice na začetku osemdesetih, ko je Shakin' Stevens posnel eno njegovih izvedb, pesem Hot Dog.

Dwight Yoakam je eden od »odrešeniške trojice« iz osemdesetih – druga dva sta Steve Earle in Lyle Lovett. Fantje so nekje leta 1986 posneli vsak svoj prvenec in v ospredje vrnili »korenine«; na začetku osemdesetih je namreč lovorike pobiral t. i. »urbani« country, ki je nastajal v velemestih, kar seveda nekako ne gre skupaj z njegovim izročilom. Dwight Yoakam je bil izmed »treh« tisti, ki je nekako oživil stari bakerfieldski zvok in mu dodal sodobno svežino, pomešano z rockabillyjem, bluegrassom in rock'n'rollom. Z Owensom sta tudi dolga leta prijateljevala in celo skupaj ponovno posnela Streets Of Bakersfield. Plošča Dwight Sings Buck ni samo poklon velikemu glasbeniku, je tudi reinterpretacija njegovih pesmi in ponovni dokaz, da »mainstreamovskemu« countryju manjkata predvsem iskrenost in – »jajca«. Yoakam se ni trudil, da bi naredil ploščo »Yoakam sings Owens' Greatest Hits«, zato morda kaka pričakovana pesem tudi umanjka, recimo Tiger By The Tail, so pa zato tu Act Naturally, Together Again, My Heart Skips A Beat, Crying Time in še enajst drugih, med njimi tudi Close Up The Honky Tonks, verjetno najboljša izvedba na plošči. Vendar tudi Crying Time ali Together Again zvenita čarobno, z aranžmaji, ki sežejo v srce tradicionalnega countryja, z zvoki, ki jih sodobni country radio redno prezre. In ko poslušamo te posnetke in predanost, s katero se je Yoakam lotil pesmi, ob katerih je odraščal, nas lahko samo spreleti srh. Kot se seveda to redno dogaja ob poslušanju najboljših Yoakamovih avtorskih pesmi.

Matej Krajnc