ANDREJ ZUPAN, BLAŽ PUCIHAR

Pocket Music

KUD Prepih, 2005

Začelo se je tako kot že ničkolikokrat: nekoč sta se na kavi dobila dva glasbenika in čez čas je izšel njun skupni CD. Tokrat sta bila to klarinetist Andrej Zupan in pianist Blaž Pucihar, končna »posledica« njunega srečanja pa je plošča Pocket Music. Ker znameniti rek nomen est omen običajno kar drži, gre tudi v tem primeru res za nekakšno »žepno glasbo«, lahkotnejšo, zabavnejšo muziko, ki si jo kot glasbo za ozadje z veseljem zavrtimo v avtu na poti iz službe ali ob pospravljanju hiše. Vendar plošča Pocket Music ni samo to. Glasba je morda res bolj »žepnega« značaja, a izvedena je širokosrčno in občuteno, kar daje lahkotnejšemu izdelku resnejšo dimenzijo. Klarinet, glasbilo, ki je (kot seveda marsikatero drugo) sposobno pričarati vznemirljiv vrtinec razpoloženj, je Zupanu nedvomno pisan na kožo. Kako tudi ne, saj ima za očeta klarinetistično legendo Alojza Zupana - Vuja, ki je vzgojil cele generacije mladih slovenskih klarinetistov. Zdi se, da Zupanu od klasike skorajda bolj diši ljudski melos klarineta, ki je bil pri tem instrumentu vedno močno prisoten, zato si pogosteje od kolegov klarinetistov svojih let (kot sta npr. Jože Kotar in Dušan Sodja) privošči tematske izlete v jazz in etno (spomnimo se uspešnega projekta Etnoklarinetno). Eden takih izletov je tudi pričujoča plošča. Tudi pianistu Blažu Puciharju, čeprav klasično izobraženemu (diplomiral je pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak), jazz nikakor ni tuj (sodeloval je npr. z odličnim orgličarjem Mirom Božičem, jazzovski pianist pa je tudi njegov brat Jaka). Po vsem naštetem je bilo, kot se to pogosto zgodi, samo še vprašanje časa, kdaj se bodo poti obeh glasbenikov prekrižale. Do tega je naposled prišlo pred skoraj tremi leti, ko sta se Zupan in Pucihar dobila v Mengšu in posnela prijetno »zaswingano« ploščo. Da dve skladbi (Koncert za klarinet legendarnega Artieja Shawa in priljubljeni latino standard Tico Tico) še bolj »groovata«, sta medse povabila še bobnarja Marka Juvana (je redni član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija) in basista Aleša Avblja (že dolga leta igra bas pri Big Bandu RTV Slovenija), ki sta svoje delo odlično opravila.

Magnetizem med Zupanom in Puciharjem je na plošči jasno slišen, pa naj gre za že omenjeni Shawov koncert, šaljivo After You, Mr. Gershwin! Béle Kovácsa, Puciharjevo štiristavčno kompozicijo Simple Songs, nastalo posebej za to priložnost, ali za Pocket Size Sonato Aleca Templetona, po kateri je plošča očitno dobila ime. Duet nam postreže še z nekaj skladbami, med katerimi slovensko glasbeno ustvarjalnost za duet klarineta in klavirja poleg že omenjene Puciharjeve suite zastopa še Janez Gregorc z A'Mate. Vsekakor gre za všečen in poslušljiv izdelek ali kot v knjižici CD-ja zapiše Blaž Pucihar: »Repertoar, ki je za oba tehnično zahteven, lahkoten za poslušanje in vsebuje veliko 'muzike'.« To zadnje nedvomno.

Tine Vučko