JACQUES BREL, BRANKO ZAVRŠAN

Senca tvojga psa

Didakta, 2008

Ko pomislim na Brela, se vedno spomnim njegovega slavnega koncerta iz pariške Olimpije, kjer je pel svoje pesmi s tragičnim obrazom in izrazom nekoga, ki je že na vislicah, a še vedno skuša z nogami doseči tla. Dolgo sem bil skeptičen do vsake priredbe njegove Ne me quittes pas; pred kratkim sem slišal slovensko različico Ne zapusti me v izvedbi Vite Mavrič, a je bila preveč vesela, da bi štela. Potem sem dobil v roke Završanovo ploščo priredb Brelovih standardov. Sam jih je tudi prevedel. Pomislil sem: to morda ne bo tako slabo, navsezadnje je človek dramski igralec, zna se vživeti v tekst in tragičnost, no, da vidimo. Ploščo sem moral poslušati kakih osemkrat, da se me je prijela. Prej si enostavno nisem mogel izbiti Brela iz glave, potem sem ugotovil, da si mi ga sploh ni treba, in manj ko bom primerjal, bolje bo. Završan je s svojim triom in interpretacijami pričaral zanimivo brechtovsko-lottelenyjevsko-brelovsko vzdušje. Prepesnitve so dobre, nekatere celo zelo, in čeprav mi Saj ne boš kar šla (Ne me quittes pas) še vedno zazveni premalo tragično, je to samo zato, ker gre pač za drugo izkušnjo. Završan ni Brel, je pa njegove pesmi podoživel v najboljši možni maniri. Včasih ga pri slovenskih priredbah kakšni opuščaji zanesejo predaleč (Ona), ampak treba je priznati, da v večini primerov adekvatno pobere brelovsko vzdušje (Starci, Sin idr.) in da si bo vredno ogledati tudi pripadajočo gledališko predstavo. In ko smo že pri tem – antologija francoskih šansonov v slovenskih prevodih. Katera založba si bo končno upala tvegati? Imamo že kar nekaj gradiva – Piafovo, Brela, Montanda, Brassensa itd. Treba se bo opogumiti in tudi pri nas francoske šansone končno postaviti nazaj med poezijo in v antologijo.

Glasbena spremljava tria je taka, kot se spodobi. Nevsiljiva. Takšna, da pridejo do izraza besede. Tu in tam morda ne bi škodila kaka harmonika, ampak pustimo za zdaj. Upamo samo, da pričujoča izdaja ne bo poniknila in da se bo o Brelovih šansonih in Završanovih priredbah govorilo tudi kje drugje kot samo v »posvečenih« krogih.

Matej Krajnc