CURLEW

1st Album + Live At CBGB

DMG/ARC, 1981/1980/2008

Pozna 70. leta prejšnjega stoletja so bila čas številnih ustvarjalnih permutacij v polju (do)tedanjega jazza. Še posebno je bilo to značilno za newyorško prizorišče, čeprav so se radikalne spremembe v razumevanju ustvarjalnosti in jazza ter s tem povezana iskanja, zavračanja starega, upiranja in inovacije seveda dogajali tudi drugod po ZDA ter ne nazadnje tudi v Evropi, na Japonskem in celo v urbanih središčih Latinske Amerike. Vendar je prav New York takrat postal njihovo glavno osišče ter referenčna točka za spremljanje in vrednotenje preostalega dogajanja po svetu, tam se je zgostila kritična masa ključnih akterjev. Mednje so spadali tudi glasbeniki, ki jih je leta 1979 pihalec in skladatelj George Cartwright združil v skupino nenavadnega imena Curlew. V letih najintenzivnejšega delovanja je bila ta skupina pravi inkubator številnih talentov in idej, ki so med sodelovanjem ali po njem v njej postali oziroma postajali usodni za glasbeno ustvarjalnost s konca prejšnjega tisočletja.

V obliki dvojnega albuma je letos izšel dragoceni dokument, ki ponuja izjemno avtentičen vpogled v žlahten kos zgodovine newyorške »downtown no wave noise jazz art funk post ornette ali kar koli že« scene. Gradivo za prvi album so Curlew snemali od 29. februarja (bilo je prestopno leto!) do 2. marca 1980 v tedaj za tovrstno glasbo pomembnem Creative Music Foundation Studiu na Manhattnu. Snemalca sta bila dva takrat pomembna newyorška kreativca: Martin Bisi in danes že nekoliko pozabljeni Michael Lytle, ki se je v tistem času na isti sceni tudi sam preizkušal kot saksofonist in klarinetist. Pred leti prezgodaj umrli Tom Cora, zagotovo eden od najbolj inventivnih čelistov v zgodovini sodobnega jazza in improviziranih godb, kar nekajkrat tudi gost tukajšnjih odrov, je bil ob Cartwrightu med ustanovnimi člani zasedbe. V njeni prvi postavi, ki jo je mogoče slišati tudi v vseh skladbah prvega albuma, so bili še: kitarist Nicky Skopelitis, bobnar in tolkalec, ki je igral tudi na indonezijski gamelan, Bill Bacon, in Bill Laswell, ki je igral na fender bas. Ista petčlanska zasedba je pred odhodom v studio precej nastopala in eden izmed teh predsnemalnih koncertov je bil 6. februarja 1980 v klubu CBGB's. Martin Bisi ga je posnel, vendar je – razen posnetkov dveh skladb, ki sta bili uvrščeni že na studijski album – ostal pozabljen v nekem arhivu. Ko je Cartwright v dogovoru s producentom Emanuelom Marisom - MannyLunchem, gonilno silo Downtown Music Gallery v New Yorku, ki je ta dokument tudi založila, pripravljal ponatis tega albuma, se je ponovno spomnil tudi na omenjeni koncertni posnetek. Čeprav je bil trak poškodovan, je šest komadov s studijsko obdelavo vseeno rešil in so tako zdaj objavljeni kot dodatek k integralni vsebini prvega albuma. Kar je seveda dragocenost, saj gre za sploh najzgodnejše do zdaj dostopne posnetke Curlew, ob tem pa omogočajo tudi zanimive primerjave. Opraviti imamo namreč s koncertno izvedbo nekaterih skladb, ki so bile potem posnete tudi v studiu in seveda objavljene na plošči. Ker pa so nekatere izmed njih igrali pozneje, oktobra, tudi na dveh koncertih v klubu CBGB's, njuna posnetka pa sta vsebina drugega albuma, lahko med seboj primerjamo tri oziroma celo štiri posnetke nekaterih skladb. Posnetka obeh koncertov sta zdaj prvič objavljena na tem albumu. Takrat so Curlew nastopili z zelo zanimivim bobnarjem. Pred tem – tudi na posnetkih za prvo ploščo – je z njimi bobnal Bill Bacon, na tem koncertu pa je bil za to odgovoren Denarda Coleman, tedaj še zelo mlad sin legendarnega Ornetta Colemana, ki je prav v takšnih kombinacijah tedaj začenjal glasbeno pot. To je seveda samo še drobec dodane vrednosti tega izjemnega dokumenta.

Zoran Pistotnik