LILA DOWNS

Shake Away

Manhattan Records, 2008

Dve leti po izrazito mehiško obarvani plošči La Cantina je Lila Downs zdaj spet pred nami z mehiško-severnoameriško ploščo, ki je v obeh omenjenih državah tudi izšla z drugačnima imenoma. V ZDA jo prodajajo kot Shake Away, v Mehiki pa, z malce drugačnim ovitkom, kot Ojo de Culebra. Največje presenečenje plošče je vsekakor v tem, da je na njej kar polovica komadov zapetih v angleščini, naslovna skladba in pesem Yo Envidio El Viento oziroma I Envy The Wind pa sta posneti v obeh verzijah. Prepletanje mehiške in ameriške kulture je pri Lili Downs logična posledica njenih korenin. Oče Allen Downs je bil namreč Američan škotskega rodu, mama Anita Sanchez pa Indijanka iz mehiške Oaxace. Lila je poleg tega živela med Oaxaco in ameriško Minnesoto, kjer je na univerzi diplomirala iz antropologije in opernega petja. Od operne kariere nato ni ostalo nič, zato pa smo dobili izjemno glasbenico, ki je znala združiti mehiške tradicionalne ritme z ameriškim glasbenim izročilom, predvsem bluesom in jazzom, čeprav pogosto koketira tudi s sodobnejšimi zvrstmi, kot je hip hop.

Shake Away je posnet z njeno severnoameriško skupino La Misteriosa. Podatek je pomemben, saj ima v Mehiki vzporedno spremljevalno skupino, s katero nastopa tedaj, kadar se iz New Yorka, kjer živi, odpravi na turnejo po domovini svoje matere. Edina stalnica v zasedbi je saksofonist Paul Cohen, aranžer in njen mož. Shake Away ni prva plošča s katero se glasbeno sprehaja med Mehiko in ZDA. Pred tem je nekaj podobnega storila že leta 2004 na albumu Una Sangre/One Blood, za katerega je v kategoriji latinske folkovske glasbe prejela tudi grammyja. Sicer pa je vrhunec kariere dosegla z nastopom v filmu Frida in s skladbo Burn It Blue, ki jo je posnela s Caetanom Velosom in za katero sta bila nato nominirana za oskarja.

Tudi na tokratni plošči ne manjka slavnih gostov. Caetanu Velosu je sledila Argentinka Mercedes Sosa, s katero sta posneli odlično skladbo Tierra de Luz. Pri snemanju so ji pomagali tudi nekateri drugi mehiški in ameriški glasbeniki. Med hiti bo vsekakor njena izvedba znamenite skladbe Petra Greena Black Magic Woman, ki jo je v svetovno uspešnico spremenil Carlos Santana, sicer pa so rdeča nit te plošče zvoki mehiških band. Ti so še posebno prepoznavni v prvem posnetku Little Man in v skladbi Black Magic Woman. Poseben biser je skladba I Would Never, s katero se Lila pokloni tudi škotskim koreninam svojega očeta.

Marko Jenšterle