GEORGE MRAZ, IVA BITTOVA, EMIL VIKLICKY, LACO TROPP

Moravian Gems

Cube-Metier, 2007

Morda velja najprej predstaviti protagoniste tu obravnavane zgoščenke. Najbolj izpostavljeno ime na naslovnici je George Mraz (nekoč Jiři Mráz), zato začnimo z njim. Kontrabasist je verjetno eden izmed najbolj prepoznavnih čeških jazzistov, ki že desetletja deluje v ZDA in je igral v zasedbah velikanov tipa Stan Getz, Oscar Peterson in Chet Baker oziroma bil njihov stalni član. Po izpostavljenosti na ovitku sledi Iva Bittová. Gre za damo, ki že dolgo velja za eno izmed najizvirnejših in hkrati najuspešnejših čeških glasbenic tako v domovini kot v svetu in je do zdaj sodelovala z umetniki, kot so Pavel Fajt, Vladimír Godár, Vladimír Václavek, Dunaj, Bang on a Can, Nederland Blazers Ensemble, Tom Cora, Fred Frith itd. Zaslovela je kot igralka, nato se je posvetila avantgardni glasbi, kasneje pa se spustila v različne avanture z rockom, klasiko, housom, ljudskimi napevi itd. Povsod je presenečala, blestela ter žela pohvale kritikov in navdušenje poslušalcev. Pri projektu sta sodelovala še Emil Viklický, na češki mainstream jazzovski sceni sila čislani pianist, ter slovaški bobnar Laco Tropp.

Klapa se je torej odločila posneti nekaj moravskih ljudskih pesmi v jazzovski maniri. Vsi so namreč bolj ali manj navezani na to deželo; celo svetovljanka Iva Bittová je namreč znana lokalpatriotka. A menim, da jim projekt ni najbolje uspel. Za njegovo zvočnost je kriv (in v tem primeru mislim dobesedno) predvsem Viklický, saj je avtor skoraj vseh aranžmajev, nekaj skladb pa je celo zložil na novo. Največji greh albuma je, da ni vreden blagovne znamke (Bittová, Mraz), pod katero se prodaja, kajti kot rečeno, je to v principu plošča Viklickega, čigar umetniški domet očitno ne dosega tiste točke, ko ti gredo mravljinci po hrbtu. Album sicer ima nekaj svetlih trenutkov, za katere je zaslužen predvsem Mraz, tudi Iva Bittová poje lepo, a brez posebnega presežka, Troppovo bobnanje je zgolj korektno, klavir pa z neprestanim fraziranjem kdaj pa kdaj prav moti. Celota tako deluje preveč hladno.

Zgoščenka bo prej razveselila ljubitelje izdaj iz kataloga kakšne ECM Records (za katere je bistvo glasbenega užitka tehnična brezhibnost muzikantov) kot pa oboževalce Bittove, ki prisegajo na njeno pregovorno inovativnost. Nekoč sem jo označil za čarodejko glasbene drugačnosti, a ta opis s tu obravnavano ploščo žal nima prav nobene zveze.

Viktor Škedelj Renčelj - Viki