SNOWMAN

The Horse, The Rat, And The Swan

Dot Dash, 2008

Če se že vse vrača, zakaj se ne bi vrnila še stara alternativa? Tista po standardih, ki so veljali konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih, ne razprodan MTV-tip. Po varnem hedonizmu večine sodobnega rocka nekaj stare zvočne in vsebinske subverzije ne škodi, če že ni kar dobrodošla.

V nepregledni množici vsemogočih pristopov se kaj hitro zgodi, da izvajalci z vizijo oziroma z izraženo potrebo po ozvočevanju sodobnih frustracij obvisijo v vakuumu. Neprivlačni so, strašljivi, preveč resnični. Njihova norost zadene v bistvo. Snowman so eni od teh. Po daljšem obdobju spet avstralska skupina, ki zveni nevarno. Če je bil na prvencu brez posebnega naslova njihov zven še nedoločena, neartikulirana želja po zganjanju hrupa, podčrtanega s surf rockom, se na drugem albumu kažejo v avtorsko jasnejši luči. Na eni strani je pulzivni hrup trdnejši, udari z večjo močjo, na drugi pa se spustijo v strašljiv labirint skrajnih psihičnih stanj. S tem se sklada suh, skoraj sintetičen boben, ki kliče k obredju, skozi reverb speljana surf kitara je v funkciji potujitve, petje je povsem primerno na meji paranoje.

Album odpre frenetična Our Mother, ki grozi, da bo skupini iztrgala vajeti iz rok. Prav tu se kaže nova obvladljivost ali vsaj artikulacija na meji, ki se še stopnjuje v dopadljivi, večglasni We Are The Plague. Natančneje odrejen boben se nikoli ne spusti v tričetrtinski ritem, že zato kliče v spomin zgodnje Siouxsie and The Banshees ali Public Image Limited, medtem ko oddaljeni vokali dokazujejo, da Snowman spremljajo tudi aktualno produkcijo z Liars na čelu. V The Gods Of The Upper House so zraven primešali še nepopustljivo repeticijo kakšnih Swans, v The Blood Of The Swan pa se prvič, vsaj na površju, umirijo. Takrat kvečjemu zaidejo v neznan labirint, se lovijo z duhovi preteklosti. Vsekakor že razpored teh strašljivih zapisov priča o pazljivem koncipiranju razpoloženja, bend ne želi poslušalca niti prehitro zasititi z udarnimi zapisi niti ga uspavati s psalmi.

Plošča The Horse, The Rat, And The Swan je (za zdaj) izšla le v Avstraliji. Po odličnih kritiških zapisih predvsem v ameriških glasbenih revijah in na spletu je upravičeno pričakovati licenčno izdajo vsaj čez lužo, če ne tudi v Evropi. Če ne tega albuma, pa naslednjega. Ne recite, da niste bili opozorjeni.

Janez Golič