SUŠKA BANDA

Tri, štir …

Samozaložba, 2008

Suško bando sem najprej slišal v živo, in to v njihovem precej naravnem okolju. Igrali so na poroki enega od njihovih članov in so v hipu vzbudili mojo pozornost. V glasbi je bilo toliko sproščenosti in energije, kot jo lahko skupaj zberejo res le najboljše pihalno-trobilne skupine. V zasedbi so namreč v glavnem zbrani člani, ki se s tem ljubiteljsko ukvarjajo ob drugih poklicih, sicer pa tudi njihov vodja in dirigent Darko Atelšek pravi, da to ni klasična godba na pihala niti orkester ali klasični narodno-zabavni ansambel. Suška banda presega vsa ta poimenovanja, s svojo avtohtonostjo pa je svež veter v slovenski ljubiteljski ljudski ustvarjalnosti. Repertoar črpajo iz bogate slovenske (včasih tudi dalmatinske) zakladnice, ob glasbi pa so izredno atraktivni tudi kot pevci. Na njihovi prvi plošči z naslovom Tri, štir … tako a capella izvedejo pesmi Čez vodico in Štirje kovači. Skladba Snoč pa dav, ki je posebna poživitev albuma, je v kombinaciji instrumentalne in a capella izvedbe. Treba je omeniti še zanimivo verzijo znane Rozamunde, ki jo na koncu plošče dodajo v drugačnem remiksu z vključeno harmoniko.

Suška banda je bila ustanovljena leta 2000, deluje pa v zaselku Dol-Suha pri Rečici ob Savinji, v Zgornji Savinjski dolini. Čeprav ima za seboj dobrih osem let intenzivnega delovanja, segajo njihove korenine precej globlje. Skupina je bila namreč ustanovljena v čast pihalne godbe, ki je pod istim imenom na širšem območju Dol-Suhe delovala med obema vojnama. V današnji bandi tako deluje trinajst glasbenikov različnih generacij, ki se jim občasno pridružijo tudi drugi okoliški ustvarjalci.

Zasedba je v osmih letih delovanja nastopala predvsem na raznih prireditvah v bližnji okolici, znana pa je tudi po svojih letnih koncertih na Rečici ob Savinji. Njihov prvenec je zanimiva osvežitev na bogatem področju slovenske ljudske glasbe, na katerem je imela muzika od nekdaj močne družabne elemente. V tem smislu so člani Suške bande pravi nasledniki te tradicije.

Marko Jenšterle