Letnik: 2008 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Pina Gabrijan

FESTIVAL UTRIP

Križanke, Ljubljana, 19. 9. 2008

Daleč najbolj razvpita klet v Ljubljani s to sezono zapušča najstniška leta in stopa na pota odraslega organizma. Klub K4 se je skozi raznoliko in pestro zgodovino res razvil v organizem, ki soustvarja slovenski kulturni prostor. Nezanemarljivo je, da lahko po dogajanju v njem sodimo tudi o kakovosti mladinske kulture pri nas in o teži vsebin, ki jih ta proizvaja. Tako kot lanska sezona se je tudi ta odprla s Festivalom Utrip, vendar se je letošnji − v znamenju okrogle obletnice − odvil v velikem slogu v udobnem ambientu Križank. Pester program je na letnem odru in v preddverju ponujal vse od didžejev, breakdancea, rapanja, solo pevca, celo didžeja, ki je poprijel za kitaro, in seveda tudi vizualij, ki so skozi zgodovino Štirke ostale nepogrešljive. Dogajanje se je začelo že ob 18. uri z mednarodnim brejkovskim obračunom B-boy Utrip. Za lovoriko so se bile skupine iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nizozemske in kar štiri iz Slovenije. Nizozemski dvojec Got Skillz je dokazal, da si je izbral zares pravo ime, saj mu je pripadla zmaga – pred drugouvrščenimi Hrvati Funky Thoughts. To pa ni bilo edino tekmovanje tega večera, saj se je že četrtič iskalo najboljšega slovenskega freestyle raperja. Predizbora, ki sta bila v novogoriški Mostovni in škofjeloški Rdeči ostrigi, sta dala šestnajst nadobudnih rimoklepačev. Žirija in publika sta na koncu ovenčali slovenskemu širšemu občestvu dobro znanega Pižamo. Preddversko dogajanje je razvnemal Michael Fakesch, polovica zdaj že bivšega dvojca Funkstörung, ki se je izkazal s precej eklektičnim, vendar konsistentnim glasbenim izborom, pa tudi s svojimi turntablističnimi sposobnostmi. Zadnji dogodek v tem delu Križank je bil nastop Raza Ohare, ki se je prisvaljkal v solistični varianti; sicer je namreč znan po povezovanju s figurami z nemške elektronske scene. Njegov nastop je bil vsekakor svojevrstno doživetje, saj je samplal in loopal lasten vokal, ki ga je spremljala nafunkana elektronska glasbena spremljava. Glavni oder je poleg freestylerjev v večini pripadel Britancem – najprej ga je zasedel JFB, znan kot najboljši otoški skrečer lanskega leta, kasneje pa je sledil Bonobo, sicer didžej in producent, ki nas je tokrat obiskal s svojo skupino glasbenikov. Rokohitrskega JFB-ja naj bi spremljal Beardyman, ki je znan kot najboljši otoški beatboxer lanskega leta, vendar so mu to onemogočile preobremenjene letalske linije. To vrzel je nekoliko zapolnil slovenski beatboxer Zheega, a ni bil mišljen kot nadomestilo za Beardymana, JFB-ju se je kasneje tudi pridružil na odru. Nastop zadnjega je bil vsekakor prava paša za oči in ušesa ter bi ga lahko označili za najbolj navdušujočo točko večera. Najbolj pa je razočaral nastop Bonoba, ki je Štirkine prostore obiskal že lani (glej intervju v Muski, št. 5-6/07), v Križanke pa je s seboj pripeljal osemčlansko zasedbo s pevko Kathrin. Kar se je napovedovalo kot glavna atrakcija večera, je bilo videti kot lahkotni »pop-jazz koncertič s souful vokali«, ki so samo še bolj poudarjali to noto. Ob tem se je bilo zares težko otresti priprošenj, naj ta nastop ne napoveduje letošnje jubilejne sezone. Vsekakor je navdušujoče veliko število svetovno priznanih ustvarjalcev, ki v organizaciji K4 zaidejo k nam, vendar bi bilo še boljše, če bi poskrbeli za nekoliko bolj kritično publiko in se nekoliko manj ubadali s tem, kdo najbolj napolni plesišče in kdaj se stoči največ pijače. Saj je vendar Štirka vzniknila kot prostor za izražanje in izživljanje kritičnih stališč mladine, ki je očitno imela kaj za povedati oziroma za odigrati ali odplesati, skratka izraziti. A socializem je padel in blaginja je prišla. In očitno različne razmere res oblikujejo različne profile ljudi.

Pina Gabrijan