Letnik: 2008 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Viva
NOUVELLE VAGUE
Tvornica, Zagreb, 25. 10. 2008
Skupina Nouvelle Vague je za ustvarjanje izbrala zanimiv pristop − obdeluje izključno tujo glasbo. V nasprotju z običajno prakso, ko komade, ki so jih napisali drugi, bendi odigrajo bolj ali manj pravoverno, zasedba te interpretira čisto po svoje in jih postavlja v nov kontekst. Zakladnica pop godbe jo navdihuje predvsem z obdobjem punka in novega vala, a stilsko precej raztreseno prikazuje tako Dead Kennedys s Too Drunk to Fuck kot Depeche Mode z Just Can't Get Enough. Za sam princip obdelovanja je značilna lahkotna, igriva, nepretenciozna bossa nova instrumentalna podlaga in v ospredje porinjeni ženski vokali. Čeprav morda to dvoje (snov, ki jo obdeluje, in kako to počne) ne gre skupaj, pritegne rezultat širok krog ljudi − Hrvatom je uspelo brez posebne reklame na njenem prvem koncertu (predskupine ni bilo) pošteno napolniti dvorano Tvornica, ki sprejme nekaj manj kot 1000 ljudi.
Tako na ploščah kot v živo so glavne zvezde mlade vokalistke, ki jih je cela kopica, tako da človek nikoli ne ve, na katero bo naletel. Na zagrebškem koncertu sta ob spremljavi bobnov, kontrabasa, kitare in klaviatur peli, šepetali, vzdihovali ter hlipali izvrstni Mélanie Pain in Nadeah Miranda. Ker je zadnja videti kot Brigitte Bardot v najboljših letih, govori hrvaško in seveda zna peti, je publiko osvojila v hipu. Mélanie se je občinstvu prikupila skozi nastop z vedno boljšo vokalno interpretacijo in je bila tista, ki je prevzela odgovornost, da grandiozno izvede sklep koncerta s skladbo In a Manner of Speaking, ki jo originalno izvajajo Tuxedomoon. Instrumentalna podlaga je bila skoraj ves nastop minimalistična in postavljena na stranski tir. Zažgala je le v peščici od približno 20 odigranih komadov, vrhunec pa dosegla z interpretacijo Bela Lugosi is Dead skupine Bauhaus. Večina preostalih skladb je bila ob ves svoj originalen ritem, tempo, dramo – še tako različne pesmi so bile interpretirane v melanholično-zasanjani maniri, ki je ob neznosni gneči v dvorani kar klicala po morski terasi, vetru v laseh in obloženi mizi. Tako je koncert v osnovi zvenel povsem neobvezno, a simpatično.
Viva