4saxess

Za ljudi

Pred leti so se mladi glasbeniki zbrali in osnovali kvartet 4saxess. Njihovo delovanje je prineslo veliko glasbenih pripetljajev, sodelovali so na številnih festivalih in koncertirali tako doma kot v tujini. Letos pa so uspeh še dodatno potrdili, saj so na začetku februarja izdali svojo prvo zgoščenko, imenovano 4folk.

Saksofonisti Primož Fleischman, Tomislav Žužak, Lev Pupis in Dejan Prešiček so člani kvarteta 4saxess. Primož Fleischam je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, študiral pa je tudi na Berklee College of Music v Bostonu. Tomislav Žužak je diplomiral na zagrebški akademiji za glasbo in dve leti je študij poglabljal tudi v Parizu. Lev Pupis je študiral na univerzi za glasbo na Dunaju in v Parizu nadgrajeval glasbeno znanje. Dejan Prešiček pa je študij obiskoval na glasbeni akademiji v Frankfurtu in študij nadaljeval v Bordeauxu. Z etno projektom 4folk so se člani premierno predstavili že maja 2007 na univerzi za glasbo na Dunaju. Pri tem gre za sodelovanje med kvartetom in priznanimi slovenskimi skladatelji in aranžerji (Janez Gregorc, Igor Lunder, Izidor Leitinger, Lojze Kranjčan in Vid Pupis), ki so prav na pobudo kvarteta na novo obdelali in sveže priredili znane ljudske slovenske napeve. Pri nastajanju priredb teh skladb so glasbeniki in skladatelji sodelovali: »Občutek vzajemnosti, ki se ustvari med skladateljem in izvajalcem, ko skladba nastaja, je izjemen. Toliko pričakovanja in veselja kot glasbenik redko doživiš,«je pri tem povedal Lev Pupis.

Na zgoščenki tako zaslišimo povsem znane ljudske pesmi v sodobnejši preobleki. Skladbe nudijo vrsto glasbenih stilov in kompozicijskih tehnik, kar daje projektu edinstvenost v našem glasbenem prostoru. Skladatelji so slovenskim napevom sicer vzeli besedilo, po besedah Dejana Prešička pa so jim s tem dali univerzalnost glasbe. »Te skladbe zdaj nimajo več meja. Z nami potujejo po tujini in navdušujejo občinstvo, ne da bi poznali besedila ali melodije. To je čar glasbe.«

Po izdanem albumu kvartet ne razmišlja o počitku, zdaj se je njihovo delo šele dobro začelo. Kvartet se bo podal koncertom in gostovanjem naproti. Prisluhnili jim bomo lahko najprej v Celju, in sicer 15. aprila znotraj celjskega abonmaja; 11. junija bodo nastopili na pomladnem festivalu Veris v Logatcu, julija imajo turnejo po hrvaških otokih, avgusta pa bodo skočili iz obmorskih krajev v dvorne prostore gradu Podsreda. In ker so v tem času v polnem ustvarjalnem zagonu, so se začeli pripravljati na novo zgoščenko in na koncertno turnejo po ZDA ter na gostovanje v Bangkoku. Ob izidu plošče sem se pogovarjala z Dejanom Prešičkom in Levom Pupisom, ki si želita ob tem izidu »predvsem, da bi naši poslušalci uživali vsaj toliko, kot smo mi pri ustvarjanju. S snemanjem smo si pridobili tudi nove izkušnje, ki jih bomo zagotovo uporabili pri vseh nadaljnjih projektih.«

Najprej me zanima, zakaj ste si nadeli ime 4saxess? Ali je to nekakšna besedna premetanka?

Lev: Ime 4saxess sicer v sebi skriva dva pomena, vendar pri odločitvi o poimenovanju skupine to ni igralo bistvene vloge. Ime je privlačno in spevno, to je bil odločujoč faktor.

Pariz je za vas posebnega pomena. Kaj pravzaprav pomeni to osrednje francosko mesto za kvartet 4saxess?

Lev: Saksofonski kvartet je sicer nastal že leta 1998 na Dunaju, ko smo začeli skupaj muzicirati študenti saksofona dunajske univerze za glasbo. Kvartet se je razvil iz takrat že uveljavljenega kvarteta Danubia, ki je imel leta 1997 tudi koncertno turnejo po Sloveniji, v Avstriji pa je istega leta edini prejel 1. nagrado na državnem tekmovanju v Gradcu. Kot zanimivost lahko povem, da je v ustanovni sestavi 4saxess igral tudi moj dober prijatelj in zdaj uspešen jazzovski saksofonist Jure Pukl.

Dejan: Pariz je vrnitev in soočanje s tradicijo klasičnega saksofona. V tem mestu je A. Sax naredil instrument, v tem mestu sta študirala Lev in Tomislav in v tem mestu je izdelovalec saksofonov Selmer, ki verjame v naš projekt in nas moralno in finančno podpira.

Kaj povezuje člane? Ali ima zasedba tudi umetniškega vodjo?

Lev: V tej sestavi, kot je tudi na CD-ju 4folk, kvartet deluje od leta 2005. Nimamo umetniškega vodje, saj se glasbeniki medsebojno spoštujemo in kot glasbene osebnosti zelo cenimo. Vsak član s svojim internim doživljanjem glasbe ter s svojo karizmo prispeva k skupni energiji, ki jo nato projiciramo na publiko.

Dejan: Kvartet je soočanje štirih oseb, ki individualno gledajo na interpretacijo glasbe. Dober kvartet pa nastane, ko štirje individualisti najdejo skupno željo in svoje egocentrične poglede podredijo skupni ideji. To je pogosto zelo težko. Nam trenutno uspeva!

Kakšno programsko usmerjenost gojite?

Lev: Imamo klasično glasbeno izobrazbo, Primož Fleischman pa tudi jazzovsko. Znotraj klasične glasbene umetnosti raziskujemo praktično vsa obdobja in se nikakor ne zadovoljimo le z literaturo, ki je napisana za takšen sestav. Študiramo torej novo in staro glasbo, saj s tem širimo svoja obzorja in oblikujemo lasten glasbeni okus in zvok. Še posebno radi sodelujemo pri nastanku novih skladb, zato nenehno sodelujemo s skladatelji našega časa.

Dejan: Ni programa, ampak odprtost do različnih stilov in zvrsti. Glasba je pot, pri kateri si zadaš cilje, ki se nenehno premikajo.

Kvartet deluje od leta 2000, torej letos praznuje osmo obletnico. Najverjetneje ste v osmih letih skupaj doživeli marsikaj – v glasbenem smislu?

Lev: Po vseh teh letih delovanja v komorni glasbi menim, da je za kvalitetno in subtilno skupno muziciranje potrebno precej let druženja in skupnega doživljanja glasbe. Poleg strokovnosti in strmenja k perfekciji je za uspešno glasbeno skupino odločilnega pomena osebnostna zrelost ter spoštovanje vseh članov takega sestava.

Kakšna je vaša ciljna orientiranost in kakšne so želje; izdali ste svojo prvo zgoščenko 4folk?

Lev: Imamo zelo preprosto željo, tj. igrati odlično glasbo in muzikalno nenehno rasti. Te želje se nenehno trudimo izpolnjevati. Kadar kdo zaspi, ga seveda preostali prebudijo ... Točno, 4folk je naša prva skupna plošča, vendar vsekakor ne zadnja. Vsak kvaliteten izdelek potrebuje svoj čas, potrebno je veliko testiranja, zato že vneto pripravljamo nov material. Če sem natančen, smo skladbe za novi album začeli zbirati in vaditi že med snemanjem plošče 4folk.

Zakaj ste se odločili posneti takšno, lahko bi rekla, nevsakdanjo glasbo za vaš prvi skupni projekt? Ali ne bi bilo lažje, da bi izdali zgoščenko z glasbo mojstrov saksofona in bi si s tem naredili najprej standardno promocijo?

Dejan: Tukaj se ne bi strinjal z vprašanjem. Kaj ni naša ljudska glasba naša tradicija? Preoblečena je v različna oblačila od jazzovskih do zelo avantgardnih in prepojenih s klasično tradicijo. Mislim, da ni boljšega projekta za našo prvo zgoščenko.

Torej lahko rečemo, da niste klasično orientirani glasbeniki?

Dejan: Smo zelo klasično orientirana komorna skupina. Kot anekdoto vam lahko povem, da je eden od razlogov, da se je kvartetu pridružil tudi jazzovski saksofonist Primož Fleischman (ki je med drugim prvi altist Big Banda RTV Slovenija), ravno naš klasičen pristop do glasbe. Ravno to ga je pritegnilo k sodelovanju z nami. Torej lahko rečemo, da smo klasično orientirani glasbeniki − po načinu dela, pogledu na estetiko in navsezadnje po končnem rezultatu. Vsak kupec zgoščenke se bo o tem lahko prepričal.

Na plošči lahko slišimo pesem Marko skače v popolnoma novi zvočni podobi, pa vendar je osnovna glasbena misel (lahko bi rekli glavna melodija) še vedno jasno izražena. Pravzaprav je skladba zanimiva, lahko bi rekla celo, da je prežeta z nekakšnim humorjem. V čem vidite prednost glasbe, ki je na vaši plošči?

Lev: Dobra glasba je vedno v prednosti pred preostalimi. Če se kot glasbenik držiš cilja igrati takšno glasbo, si posredno tudi sam v prednosti. Kar se tiče zgoščenke in glasbe, ki je na njej, pa lahko povem to, da smo skladateljem pustili popolnoma proste roke in mogoče so si ravno zaradi tega dovolili ustvarjati nekonvencionalno.

Ljudska pesem pomeni pomemben delež (segment) v kulturno-umetniški dediščini posameznega naroda. Kakšno mnenje imate vi o slovenski ljudski glasbi?

Lev: Je duša naroda. Kot glasbenik stremiš k spoznavanju raznovrstnih stilov in melosov, kar te umetniško lahko le bogati. Podobno je z ljudsko glasbo − ko jo začneš spoznavati, ugotoviš, da vsa glasba izhaja iz ljudskih viž. Sicer pa se mi slovenska ljudska zdi nekoliko preveč otožna.

V tem času pogosto zasledimo razprave o vprašanju sodobne resne glasbe. Z njo je povezano veliko predsodkov, vsekakor je najbolj negativen in neresničen ta, da je neposlušljiva in da nič ne sporoča. Literatura za saksofon je razmeroma mlada, vi kot saksofonist morate posegati po sodobnejši glasbi. Kako se vprašanje sodobne glasbe odraža v svetu saksofonistov?

Lev: Lahko bi rekel, da je pri nas ravno nasproten proces. Najprej namreč osvojimo literaturo, ki je za številne instrumentaliste precej moderna, ne bi ravno rekel sodobna. Kot glasbenik se seveda ne moreš zadovoljiti z enim stilom in obdobjem, zato začnemo tudi saksofonisti raziskovati in se seznanjati z velikimi deli klasike. Saksofon ima prednost, ker je tehnično zelo napredoval. Še posebno pa zaradi različnih velikosti (sopran, alt, tenor, bariton) omogoča igranje praktično vse glasbene literature.

Kakšna je publika, ki hodi na vaše koncerte? Recimo, povsem jasno je, kakšna je publika simfoničnih in komornih koncertov, kjer je programska naravnanost usmerjena v klasicistično in romantično glasbeno tradicijo. Smisel obiska takšnih koncertov je večplasten – socialni moment, statusni simbol, uživanje v glasbeni estetiki 19. stoletja, sprostitev ...

Dejan: Publika je zelo raznolika. Med njimi je veliko mladih, kar nas zelo veseli. Naše občinstvo je vsekakor odprto za nove zasedbe in drugačne pristope izvajanja glasbe. Naj bodo tisti, ki jih zanima glasba, in ne socialni momenti ali statusni simboli.

Kaj pomeni biti član komorne zasedbe v Sloveniji? Vaša zasedba štirih saksofonov je pravzaprav nenavadna, pa vendar se zdi, da smo Slovenci naklonjeni saksofonski glasbi?

Lev: Kvartet saksofonov je kot sestav pravzaprav zelo uveljavljen korpus, ne nazadnje so za to zasedbo pisali in še ustvarjajo največji skladatelji. S svojo zvočno homogenostjo in širokim obsegom se lahko kosa z godalnim kvartetom ali mešanim zborom.

Dejan: Nič drugega kot kjer koli drugje. Redno muziciranje s prijatelji, trdo delo, ampak vseeno veliko smeha in neverjetnih osebnih dogodivščin. Priljubljenost do saksofona v Sloveniji vsekakor narašča. Imamo društvo slovenskih saksofonistov Saksofonija, ki pomaga pri povezovanju med klasiki in jazzisti, med akademskimi profesorji in mladimi rodovi nadobudnih saksofonistov. Ker ne delamo razlik in poskušamo povezovati, se imamo lepo!

Metka Sulič