Letnik: 2008 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Jane Weber

Dave Rubin

OPEN TUNINGS FOR BLUES GUITAR

Hal Leonard, 2007

Delo Dava Rubina je le na videz namenjeno zgolj nadobudnim kitaristom, ki bi radi izboljšali svoje igranje. Rubin sicer spada med najboljše učitelje kitare, v tej knjigi pa ni objavil zgolj tablatur, za širše občinstvo so veliko zanimivejše analize devetih klasičnih bluesovskih skladb. Zato je knjiga namenjena tudi glasbenim kritikom, ki bi radi prodrli v srž bluesa kot širokega in kompleksnega idioma in spoznali vsaj nekaj kitarskih ukan, ki jih bodo pozneje znali izluščiti iz posnetkov.

Rubin podaja kratko zgodovino kitare in njenih uglasitev. Obravnava glasbila, ki jih lahko imamo za prednike današnje kitare (cheterah, kinnura, fiedel, vielle, gittern …), v posebnem razdelku pa se posveti odprtim uglasitvam v bluesu, in sicer takšnim, kot so jih uporabljali Muddy Waters, Elmore James, John Lee Hooker, The Allman Brothers Band, Robert Johnson, Skip James, Lonnie Johnson in Albert Collins. Zdi se, da je izbral ključne izvajalce, ki so uporabljali odprte uglasitve, a tudi pri izboru skladb se je potrudil in izbral najbolj izstopajoče, ki pa so velikokrat tudi najbolj komplicirane. Med poslastice tako spadata skrivnostna uglasitev Roberta Johnsona A (add9) iz skladbe Phonograph Blues (Take 2) in uglasitev odprti Dm, ki jo je uporabljal Skip James in jo slišimo v skladbi Cherry Ball Blues. Rubin raziskuje tudi zgodovino uporabe posameznih uglasitev. V povojnem bluesu sta na primer prevladovali uglasitvi odprti G in D, odprti E pa je znova postal priljubljen v poznih 60. letih, ko se je s kitarskim znanjem razdajal Duane Allman.

Odlično pripravljeni publikaciji sta priložena tudi CD in natančna diskografija. Za nameček je Rubin sam odličen glasbenik. Igral je s Chuckom Berryjem, Sonom Sealsom, Johnnyjem Copelandom in številnimi drugimi zvenečimi imeni, tako da pozna tvarino v vsej njeni razsežnosti in globini. Za vse, ki vas zanimajo tudi druga Rubinova dela, naj zapišem, da gre za avtorja knjig o B. B. Kingu, Robertu Johnsonu, Jimiju Hendrixu in Ericu Claptonu. Vsakemu resnemu ljubitelju bluesa jih toplo priporočam, saj nam omogočajo lažje razumevanje te zvrsti kot glasbene oblike.

Jane Weber