CALYPSO LIMON LEGENDS

True Born Calypsonians

Papaya Music, 2007

RAZLIČNI IZVAJALCI

Costa Rica Reggae Night

Papaya Music, 2007

V čudovitem ritmu kalipsa s pesmijo Lobsterband zgoščenko odpre Cyril Sylvan. Sylvan je več kot 40 let na trgu v kostariškem mestu Limon prodajal ribe in meso, dokler ga pred leti niso odkrili tamkajšnji producenti in ga povabili k projektu Calypso Limon Legends. Ob prodaji na tržnici je namreč v bližnji vasi Cieneguita pel v zasedbah Lobsterband in Skelintan. V skupini Lobsterband so nastopali še njegovi bratje, bratranci, hčerka in celo mama. V času karnevala so v jastogovih maskah po ulicah zabavali ljudi. Sylvan je eden od petih kostariških pevcev kalipsa, ki se s svojimi izvedbami pojavljajo na tej krasni plošči, nastali po zamisli Manuela Obregona in Manuela Monestela, dveh mlajših kostariških glasbenikih, ki sta v Limonu poiskala tamkajšnje glasbene legende in jih popeljala do plošče. Posnetki niso nastali v studiu, ampak na koncertu v živo v Jazz Cafeju v prestolnici San Jose. Obregon in Monestel nista čakala, da v Kostariko pridejo kakšni ameriški ali evropski producenti in odkrijejo njihove glasbene zaklade. Raje sta to storila sama in se jim na koncertu tudi pridružila s klavirjem ter bendžom.

Ob Cyrilu Sylvanu sodelujejo še samouk Herbert Glinton »Lenky«, Emilio Alvarez »Junny«, ki se hvali s 24 otroki in približno tolikim številom kalipsov, Roberto »Congoman« Watts, nekdanji brivec in frizer ter velik ljubitelj jazza, in Reynaldo Kenton »Shanty«, nekdanji član Lobsterbanda in Skelintana, ki pravi, da v njihovi kulturi pojejo prav o vsem, celo o hrani.

Calypso Limon Legends je nekakšna kostariška verzija projekta Buena Vista Social Club, a je veliko bolj pristna in sproščena od te svetovno uspešne glasbene znamke. Kostarika ima morda to srečo, da je geografsko in glasbeno odmaknjena na območje Srednje Amerike, pristaniško mesto Limon pa je sploh posebnost v državi. Leži na njenem karibskem delu, pozabljenem od državnih oblasti, in kjer ni množičnega turizma. Tamkajšnji prebivalci se nad tem niti ne pritožujejo, saj imajo namesto vrveža raje mir. Večino prebivalcev v Limonu in okolici predstavljajo črnski potomci jamajških emigrantov, ki so konec 19. stoletja gradili železniško progo med San Josejem in Limonom. Ameriški magnat Minor C. Keith jo je gradil za prevoz kave iz osrednje Kostarike do pristanišča v tem mestu, na koncu pa se je izkazalo, da lahko veliko več zasluži z bananami. Njegova družba United Fruit Company je v naslednjih letih gospodarsko in tudi politično obvladala velik del Srednje in Južne Amerike, v teh krajih pa se je tudi rodil znameniti pojem − republika banana. Jamajški priseljenci so s seboj prinesli kulturo, ki so jo njihovi nasledniki ohranili do današnjih dni. V glasbi sta to seveda kalipso in reggae. Plošča Calypso Limon Legends odkriva ravno te korenine. Čudoviti avtentični glasovi legendarnih pevcev, pomešani z vrhunsko glasbeno podlago Manuela Obregona in Manuela Monestela, so se zlili v zvoke, ki so jih še do pred kratkim uživali le na karnevalu v Limonu in tamkajšnjih klubih, zdaj pa se jim lahko, vsaj po zaslugi te plošče, prepustimo tudi v drugih krajih sveta. Njena velika prednost je v tem, da se avtorji niso prepustili sodobnim trendom globalnega mešanja različnih etničnih in sodobnih stilov, ampak so se osredotočili samo na Kostariko. Navsezadnje je to kulturo v stoletjih že sama dovolj premešala in ji ni treba prav nič dodajati.

Plošča Costa Rica Reggae Night prinaša današnjo tipično mešanico reggaeja v Kostariki. Njegove korenine prebivalci sami postavljajo v 20. leta prejšnjega stoletja, torej vsaj pol stoletja pred tem, ko so Bob Marley, Peter Tosh in Jimmy Cliff s tem ritmom osvojili svet. Ta njihova samozavest je povsem upravičena. Marcus Garvey je namreč na začetku 20. stoletja svojo veliko odisejado začel ravno v mestu Limon, kjer so ga zaradi njegove aktivnosti tudi aretirali. Garveyja, rojenega v Saint Ann's Bayu, isti vasi kot Bob Marley, je v Limonu pričakalo na tisoče tamkajšnjih črnopoltih priseljencev, ki so bili navdušeni nad njegovimi napovedmi, da se bodo črnci končno lahko vrnili nazaj v svojo domovino – Afriko. Garveyjeva popularnost v Kostariki je bila tako velika, da ga je pred aretacijo zelo resno jemala tudi tedanja vlada, še posebno pa vodstvo znamenite družbe United Fruit Company, ki je gradila železniško progo med Limonom in prestolnico San Jose. Glavna delovna sila te proge so bili ravno črni priseljenci z Jamajke, ki jih je vodstvo družbe neusmiljeno izkoriščalo, potem pa jih je Garvey združil in začel nagovarjati k uporu ter celo zapustitvi Kostarike. Njihov odhod iz dežele bi za multinacionalko pomenil pravo katastrofo, zato so na koncu posredovali z represijo. Črnci so v Kostariki ostali in tam še danes čuvajo svojo stoletno kulturo, v glasbi prepoznano predvsem po reggaeju in tudi kalipsu.

Plošča Costa Rica Reggae Night je samo manjši presek kulture reggaeja, ki je glavna glasbena sila atlantskega, se pravi karibskega dela države. Zanimivo je, da je konec 90. let na tamkajšnji reggae močno vplivalo glasbeno reggaejevsko gibanje, ki je nastalo na jugu Južne Amerike, predvsem v Argentini in Čilu. V teh državah imajo tudi sicer zelo močan latino rock, in ko so se tamkajšnji glasbeniki začeli ukvarjati še z ritmi reggaeja, je imelo to močne odmeve po vsej Latinski Ameriki. Celo v Kostariki, ki je sicer z Jamajko precej bolj avtentično povezana od, recimo, Argentine. V današnji tipični mešanici reggaeja v Kostariki se angleščina prepleta s španščino in tudi s posebnim kreolskim dialektom, ki ga ohranjajo najbolj zavedni črnci v Limonu. Na plošči je mogoče slišati posnetke skupin Baby Rasta Band in Marfil, dveh najpomembnejših kostariških reggaejevskih, skupino Bamaselo, katere vodja Michael Livingston izhaja iz vrst limonske emigracije v New Yorku. Pushin' so mlajši predstavniki zvrsti, ki že koketirajo s hip hopom in dancehallom, Native Culture pa prihajajo iz prestolnice San Jose in prav tako spadajo v novo generacijo. Mentados so se napajali pri punku, skaju in latino rocku (še posebno pri argentinskih reggae in rock zasedbah Los Pericos in Los Fabulosos Cadillacs). Poleg njih pa so še Trinty Roots Band, Salomon y un Rojo, Ragga by Roots in Camaleon, ki so začeli delovati leta 2002 in se zato že močno spogledujejo z urbano kulturo.

Marko Jenšterle