Letnik: 2008 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Jane Weber

RAZLIČNI IZVAJALCI

Mellow Cats 'N' Kittens

Modern Records, 2007

Naj že kar na začetku te ocene povem, za kaj gre. To kompilacijo z obširno in poučno spremno besedo priporočam vsem ljubiteljem t. i. jump bluesa, kakršnega je na naših odrih izvajal Little Charlie s skupino The Night Cats. Gre za zbirko dveh ducatov odličnih posnetkov, narejenih med letoma 1945 in 1951 za kultno založbo Modern Records, najbolj znano po posnetkih Jimmyja Witherspoona in orkestra Johnnyja Otisa. V grobem bi lahko rekel, da gre za odličen rhythm'n'blues po izboru Tonyja Rouncea, ki že dela na novi ediciji tega niza in je doslej produciral že pet nadaljevanj z naslovom Mellow Cats. Slišali boste vrsto ljubezenskih tem, ovitih v rhythm'n'blues, kakršnega so sicer izvajali Charles Brown, Amos Milburn in Dinah Washington – če naštejem le tri zvezdnike, ki so delali zunaj založbe Modern in so si ustvarili svetovni sloves. Glasba na tej kompilaciji na trenutke zdrži primerjavo z glasbo naštetih znanih imen in je ravno zato vredna vse pozornosti. Za večino izvajalcev verjetno še niste slišali, kar pa ne pomeni, da ne boste ob njih uživali. Za nameček je ta glasba pravzaprav namenjena plesu in zabavi, kljub ljubezenski tematiki pa nikoli ne zdrsne v patetiko. Vrhunec zbirke je po mojem mnenju skladba I'm Just A Country Boy Jimmyja Witherspoona. »Spoon«, kakor so ga klicali, se je rodil leta 1923 v Arkansasu. Mati je bila pianistka v cerkvi. V blues so ga pospremili predvsem posnetki pianista Leroya Carra, ki ga je kot nadebudnež veliko poslušal. Za založbo Modern je naredil 70 posnetkov, pozneje pa je snemal za založbe Federal, Chess, Atlantic in RCA Victor, a se je postopoma odmikal od rhythm'n'bluesa in si zvesto občinstvo našel med poslušalci jazza, dokončen preboj na to prizorišče pa mu je uspel leta 1959 z nastopom na jazzovskem festivalu v Montereyu.

Edini očitek tej v osnovi predvsem dokumentarni zbirki rhythm'n'bluesa in t. i. cool bluesa je na trenutke škripajoč zvok, ki pa je posledica acetatnih kopij, kar moramo pač vzeti v zakup. Če se boste spomnili lepih časov vinilnih plošč, vas prasketanje ne bo preveč motilo. Več posnetkov je za nameček prvič ugledalo luč dneva in tako lahko zapišem, da je s to ploščo zapolnjena velika vrzel v našem znanju o zgodovini rhythm'n'bluesa v pravem pomenu besede oziroma idioma.

Jane Weber