PARTS AND LABOR

Receivers

Jagjaguwar, 2008

Ameriška neodvisna založba Jagjaguwar ne občuti krize, redno objavlja zanimive in dokaj raznovrstne plošče. Prav v zadnjih mesecih so poslali na trg štiri. Odločitev za kritiški pretres le ene od teh ni bila enostavna. V precep bi lahko vzel aktualni CD skupine Wilderness, a me zmoti ponekod moteče, neutemeljeno metalsko kričanje. Odawas so intrigantni že zato, ker izničujejo meje med new ageem, eteričnim popom, country and westernom in še čem, le da bi z avtorko obdelavo lahko drzneje posegli v posamezna področja. Women so pri Jagjaguwar le ponatisnili mini album, ki je pred letom izšel v njihovi domovini, Kanadi. V pol ure ponujajo skoraj preveč vsega in ker se v kratkem napoveduje pravi, dolgometražni album, počakam na to priložnost. Ostanejo Parts and Labor.

Preskok je očiten. Po treh albumih napol improvizirane, precej hrupne, kaotične glasbe je aktualni Receivers obrat v pop vode. Njihova nova glasba pravzaprav stoji na dveh enakovrednih temeljih. Eden je res znova odkrita melodičnost, za kar spet obstaja več razlogov. Prvemu bi verjetno rekli »normalen« razvoj, drugi je spremenjena zasedba, predvsem bobnarji so si kar podajali stolček. Novinec Joe Wong zagotavlja metronomsko odrejen ritem, čemur se pridružuje še basovska linija B. J. Warshawa, in kot so pokazali že Neu!, dober temelj prenese vso mogočo nadgradnjo. In nadgradnja je pri Parts and Labor tako rekoč drugi temelj. Vnaša ga Dan Friel s kaotičnimi eskapadami na klaviaturah oziroma z elektroniko, kar je že postalo njihov zaščitni znak. Če nas je na prejšnjih ploščah še lahko prepričal, da dejansko le na slepo išče prave akorde na klaviaturi, je zdaj iskanje že tako izpopolnil, da vse skupaj zveni kot dober približek želene melodične linije. V tem smislu bi bili Parts and Labor nasledniki someščanov Silver Apples, primerno posodobljeni, energični, mladostno razposajeni. Tokrat so zvočni zmešnjavi dodali še en element: kolege glasbenike so pozvali, naj jim odstopijo kakršne koli sample − in so jih res. Ti so zdaj posejani vsepovsod, še najbolj slišni so v prehodih med posameznimi zapisi; tako na albumu praktično ni tišine, razen nekaj sekund na sredini, kjer bi poslušalec obrnil vinilko. Prištejmo še epsko razpotegnjene skladbe in ovitek, narejen kot kolaž iz progresivnih časov, in dobimo intrigantno zamišljen album, ki se spogleduje s preteklostjo in jo uspešno prenaša v 21. stoletje. Še svoj newyorški izvor je zasedba domiselno prikrila. V pesmi Little Ones se povsem nepričakovano prikradejo škotske dude in zanimivo, zapis je sicer najboljši približek sladko-psihotičnih The Jesus and Mary Chain, škotske skupine, ki se je raje spogledovala z newyorškim podzemljem kot s škotsko ljudsko tradicijo. Parts and Labor se tu kažejo bolj odprti in zdi se mi, da zna v prihodnje iz njihovega tabora priti še več sladko-odbite glasbe.

Janez Golič