MIKE PATTON

A Perfect Place: Original Motion Picture Soundtrack

Ipecac Recordings, 2008

Zakladnica, imenovana Mike Patton, nas je lani ponovno počastila s še eno stvaritvijo, ob kateri nikakor ne moremo ostati hladni. Gre za jubilejno stoto izdajo založbe Ipecac Recordings, ki jo Patton vodi z Gregom Werckmannom in nas že deset let razveseljuje s svojimi izdajami (beri: »Making people sick since 1999"). Tokrat se je zlati fant sodobne glasbene scene namenil posneti glasbo za slabe pol ure dolg film Derricka Scocchera z naslovom A Perfect Place. Scoccerov umotvor je črno-bel neonoir film o partiji pokra, ki se konča s truplom in vprašanjem, kam s truplom. Pattonov prispevek, ki je več kot deset minut daljši od filma, se do te mere poda k filmu oziroma se film do te mere poda h glasbi (saj tukaj skoraj ni vprašanja, kaj prednjači), kot da bi si bila romantično usojena. Dejansko se v filmu pozornost večkrat obrača h glasbi in ta se na različne nekonvencionalne načine izpostavlja iz dogajanja. Večino od petnajstih skladb vodi ena in ista hipnotična, skrajno filmska in skorajda kužna melodija, ki izdelek prepaja z učinkom tremendum et fascinans, ki ga je tako in tako večkrat zaznati v Pattonovem − sicer zelo raznolikem − opusu. A Perfect Place: Original Motion Picture Soundtrack se poigrava z lajtmotivom, ga preoblači ter postavlja v različne kontekste in obdobja. Znajde se v bigbandovskem jazzu, zapeljujoči ironični pop verziji, čudaški elektroniki, boke zibajoči batucadi, italijanski popevki iz petdesetih let prejšnjega stoletja, italijanski operi, crooningu (na katerega pa je imela ravno italijanska opera usoden vpliv) itd. Tako smo priče elaboriranemu brikolažu, s katerim se Patton ponovno proslavi kot glasbeni veleum, ki so vse redkejši v današnji zasičeni poplavi ustvarjalcev. Poleg tega, da je glasbo napisal in produciral sam, je tudi sam odigral vse instrumente, z izjemo tolkal za Main Title in Batucada, kjer sta se mu pridružila Danny Heifetz in William Winant. Prvi je kompanjon iz zasedbe Mr. Bungle, drugi pa je s kopico eksotičnih instrumentov sodeloval pri njihovem letos ponovno izdanem albumu Disco Volante iz leta 1995. Obdelava materiala je pripadla Gavinu Lurssenu, ki mu filmska glasba ni tuja (v preteklosti je delal za The Mastering Lab v Hollywoodu), sodeloval pa je tudi s Pattonom (obdelava plošče njegovega alter ega Peepin Toma). A tudi sam Patton se je imel priložnost spoznati s filmsko industrijo, saj je igralsko razdevičenje doživel v filmu Firecracker, nedavno pa je svoj glas posodil zombijem v uspešnici I Am Legend. Upamo, da je A Perfect Place šele začetek tega pečanja. Kratko, ampak sladko. Plošča, ki bo všeč tudi vaši mami.

Pina Gabrijan