POWERTRIO

What We See While We Walk And What We Walk While Thinking

Creative Sources, 2009

Powertrio je mlad portugalski trio, ki se s pričujočim prvencem vpenja v brstečo srenjo portugalske improvizirane godbe in sodobnega jazza. Če se slednji danes predstavlja v neumornem delu založbe Clean Feed, se prva veja že več let predstavlja skozi izdaje založbe Creative Sources, ki jo entuziastično vodi violinist Ernesto Rodrigues. Powertrio v zasedbi Eduardo Raon (harfa, elektronika), Joana Sá (klavir, klavir igrača) in Luis Martins (klasična akustična kitara) lahko kljub zavajajočemu nazivu umestimo v bolj komorno zveneči milje sodobne improvizirane godbe, v katerem se srečujejo izkušnje svobodno improvizirane glasbe in sodobne klasične glasbe prejšnjega stoletja. Tako godbo na albumu tvorijo improvizacija in dve kompoziciji harfista Eduarda Raona. V ploščo nas uvede uvertura, doneč tonski grozd pianistke, ki izzveni v tišini. Ta nas vpelje v subtilno igro čuječnosti, temelječo na mehkobnem izzvenevanju v tihem dinamičnem spektru, v katerega trio vpleta številne prijeme razširjenih tehnik igranja glasbil. Občasno jim uspe zanimiv splet bolj hrapavih in robustnih zvokov, ki jih predirajo bolj tankočutni zveni kitarskih in harfnih strun ter tonski osamelci klavirja. Če v improvizacijah trio išče napetost med bolj dinamičnimi deli, v katere vpleta tudi gostejšo zvočnost in elektronske šume, ter bolj umirjenim tokom, se ta vse prevečkrat razprši in ob tem deluje, kot da se še išče in bi si poslušalec želel morda bolj izčiščen pristop k zvočni estetiki. V dveh kompozicijah harfista Raona pa Powertrio deluje še najbolj suvereno, z jasnim lokom in skrbno izbranim spletom raziskovanj zvena, zvočnih barv in harmonskih zlitij, podajanj občutij in v gradnji atmosfere, od bolj raskave strunske igre v uvodnem delu naslovne skladbe What We See While We Walk And What We Walk While Thinking do bolj liričnih fragmentov nežnega klavirja v spoju s harfo ter bolj temačno zvenečega sklepnega dela skladbe z donečimi klavirskimi toni, v katere se vpenjajo nežni elektronski šumi. K občutku neenovitosti plošče morda prispeva ravno njena delitev na improvizacije in kompozicije in njihov scenosled, kljub vsemu pa gre za zanimiv prvenec tria, ki skriva še ogromno potenciala.

Luka Zagoričnik