Letnik: 2008 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Matej Krajnc

BRUCE SPRINGSTEN

Working On A Dream

Columbia/Menart, 2009

Po končanem snemanju za predlanski album Magic je Springsteenu v predalu ostalo še nekaj pesmi, precej popovsko naravnanih, takih, ki bi jih še sredi osemdesetih bržkone pustil v predalu za kakšen morebitni novi »box«, a bend se je baje tako dobro počutil, da so rekli: zakaj bi ne naredili nečesa, česar še nismo? Posnemimo vse te pesmi. Med turnejo 2008. so pridno snemali in rezultat je album Working On A Dream, ki spada med najnenavadnejše Springsteenove izdelke. Bržkone gre za njegov definitivni pop album, v kontekstu njegovega opusa pa za glasbeni in aranžmajski korak v spectorsko-wilsonovske vode, ki se na koncu izkaže za koristnega: pomagal je namreč večinoma precej povprečnim pesmim, da so zrasle v himne, kakršnih od Springsteena še nismo dobili. Res je, album Born To Run je imel spectorski prizvok, vendar je bil kljub temu poudarek na sporočilih, na novi Springsteenovi plošči pa prvič po letu 1992 in albumu Human Touch sporočilo ni pomembno, pomemben je zvok. Melodija. Komad kot komad. Seveda z dodatkom, da je albumu Human Touch tudi na tem področju precej spodletelo, novemu Springsteenovemu izdelku pa ne.

Avtorsko in sporočilno integriteto plošče rešujejo pesmi Outlaw Pete, ki je osemminutna epska pesem, začinjena z dozo humorja, ki pri Springsteenu ni pogost, a morda prav zato toliko bolj dobrodošel, predzadnja The Last Carnival, posvečena pokojnemu Dannyju Federiciju, in sklepna, že bonus pesem, The Wrestler, napisana za istoimenski film. Zadnja je še ena v dolgi vrsti Springsteenovih mojstrovin, The Last Carnival pa se neposredno navezuje na Wild Billy's Circus Story, pesem iz leta 1973. Bruce se ni še nikoli tako predano posvetil spremljevalnim glasovom in njih variacijam kot tokrat, posledica aranžmajev pa je, da tudi sporočilno povsem spregledljive pesmi, kot so Queen Of The Supermarket, Life Itself in What Love Can Do, zvenijo privlačno in sveže. Prijatelj je omenil, da je Working On A Dream Bruceov evrovizijski album. Morda to celo drži, a iz časov, ko je evrovizijski pop še znal mogočno zadoneti. Album Magic je bil kot celota avtorsko močnejši, vendar pa na Working On A Dream ni nobene »kvaziiggypopovske« zmešanke a la Radio Nowhere, kar mu je šteti v plus. Naslovna pesem je verjetno še ena tistih, ki bodo postale stadionske himne. Ni nujno politično konotirana, čeprav jo povezujejo z Obamo. Je predvsem ljubezenska. Working On A Dream je kot celota plošča človeka, ki se je pri šestdesetih odločil, da bo končno dokazal, da zna biti tudi zelo melodičen in aranžersko inovativen. E Street Band pa se je spet izkazal in na svetovni turneji, ki sledi, se bo bržkone še bolj.

Matej Krajnc