FEELING OF LOVE, MOVIE STAR JUNKIES

Menza pri koritu, Metelkova mesto, Ljubljana, 9. 2. 2008

Bila je še ena sobota. Dan, ko večina ljubljanske ciljne glasbene publike celi rane in možgane od petkovega vandranja po dvorišču in klubih Metelkova mesta, in posledično dan, ko koncerti povzročajo skrbi in glavobol promotorjem, ki se sprašujejo, če bo sobotni dogodek le šel čez negativno finančno nulo. Na takšen usodno nesrečni, mrtvi dan v tednu so se v ljubljanski Menzi pri državnem kulturnem koritu oglasili garažarji iz zahodnega dela stare celine. O njih le s težavo zvemo kaj konkretnejšega s svetovnega spleta. Na srečo imajo ti čudaški izvajalci punk bluesa iz Italije in Francije svoj kotiček na MySpaceu, ki je klical k preverbi. Ker nikoli ne vem, ob kateri uri se bo zares začel koncert na Metelkovi (Gala hala je svetla izjema), sem po stari, grdi navadi tudi tokrat za las zgrešil uvodni del nastopa Movie Star Junkies iz Torina pred skoraj prazno dvorano. Bolj kot močvirski blues je rohnel primitivni garažni rock, ki se je na trenutke sesul in padal iz ritma. Po zaslugi energičnega, eksplozivnega frontmana, ki je ves rock'n'roll šundr dopolnjeval z rohnečimi orglami, je celotna slika zasedbe le dobila zaželjeno rock'n'rollovsko vihravost in razuzdanost. Ko bi se še preostala trojica tako spontano predajala odru in nastopu kot nagajivi vodja bande, bi bila trhla predstava za ščepec privlačnejša. Tista elementarnost, ki so jo pobrali pri obujevalcih minimalističnega garažnega rocka, kot so bili Gories, bi tudi dosegla svoj namen, tako pa so pustili bolj medel vtis, ki ga bo le vztrajnost in kilometrina postavila na pravo mesto. Da je večer le postal izzivalnejši, so poskrbeli francoski kolegi Feeling of Love. Kdor je pričakoval »en-človek-orkester«, kot se je zmotno napovedovalo v nekaterih medijih pred koncertom, je dobil v glavo in ušesa vse prej kot to. Kolovodja, kitarist in pevec Guillaume, se je okrepčal s poblaznelim bobnarjem Sebom Normalom, ki je sproti razgrajeval enostavne ritme na prafaktorje, in minimalistom za orglami Hessom, ki je vlekel na dan markantno preteklost in sodobnost francoske klubske punkovske elektronike, od Metal Urbain do Volt. Škoda, da je njegova prisotnost prišla do izraza šele v poslovilnem bisu, ko je v zvočni sliki benda le dobil enakovredno mesto preostalima dvema. V osrednjem delu koncerta je bilo le za ščepec čutiti njegove poudarke in odgovore na impulzivno prezenco kitarista, ki je dodobra predelal v podzavesti zasajeno fascinacijo nad Jonom Spencerjem. Navzven zelo hladen, notranje pa goreč je bil nastop Feelings Of Love, ki so v slabi uri brez koketiranja prašili svojo ljubezen do bluesa in punka ter nam postregli z dobro, neposredno informacijo o vedno samosvojem, avtentičnem dogajanu v francoskem undergroundu. Za nameček se je dalo z njim oskrbeti tudi na potujoči stojnici italijansko-francoske karavane, ki je odšla iz duhamorne sobotne Ljubljane lepšim dnevom naproti.

BIGor