Annette Hanshaw

Dekle z osebnostjo

V krog pevk jazza, ki so bile v 20. letih 20. stoletja med prvimi v tej zvrsti, kar zadeva resna snemanja, še kako spada Annette Hanshaw, pri nas bolj malo znana, a zato prav nič manj pomembna, še posebno zato, ker bi je ne mogli strpati zgolj v jazzovski okvirček. To je seveda dobro, kajti vse velike pevke jazza so bile sposobne prehajati med zvrstmi in so lahko pele kar koli s tistim prvinskim jazzovskim občutkom, ki ga je treba slišati in čutiti, opredeliti se ga namreč ne da prav dobro ali pa sploh ne.

Catherine Annette Hanshaw se je rodila leta 1901 v newyorški družini, ki ji šovbiznis ni bil tuj (njen oče je, sicer hotelir, nekaj časa celo vodil cirkus, stric in teta pa sta bila znana vodvilovca). Njena glasbena kariera je sicer trajala dobrih deset let, med letoma 1926 in 1937; zadnji posnetek je naredila 3. februarja 1934. »Moja profesionalna kariera se je pravzaprav začela, ko sem pela na zabavah visoke družbe in na rojstnih dnevih v okrožjih Greenwich, Round Hill in Westchester; za te nastope so me celo plačali!« je povedala ob priliki, kar so tudi zapisali na spletu.

Znana je bila kot dekle z osebnostjo, The Personality Girl, po improviziranju in po tem, da je veliko posnetkov končala z besedami: »That's All,« to je vse. S tem je snemalcem dala vedeti, da je pesmi konec. Na njenih ploščah so sodelovala nekatera velika imena jazza, kot so Benny Goodman, Eddie Lang, Jimmy in Tommy Dorsey, Jack Teagarden idr. Pri triintridesetih se je naveličala snemanj, pri šestintridesetih pa petja in preostanek življenja je preživela povsem zunaj glasbene scene. Dvakrat, veliko let pozneje, se je sicer nekako poskusila vrniti (posnela je nekaj poskusnih plošč), a ji ni uspelo, zato je odnehala. V 70. in 80. letih so njene posnetke ponovno izdali na velikih ploščah, predvsem v Veliki Britaniji, v zadnjem desetletju pa je vse na voljo tudi na zgoščenkah.

Marca 1926 se je začela radijska pevska kariera Annette Hanshaw; temu mediju je ostala zvesta večino svojega desetletja, nastopala je denimo tudi v radijskih priredbah takšnih predstav, kot je Show Boat − v tej predstavi je igrala vlogo, ki jo je na odru sicer igrala Helen Morgan. Septembra 1926 je naredila prve komercialne posnetke, in sicer pesmi Black Bottom (sicer ime za ples) in Six Feet Of Papa, med njenimi izvedbami pa so tudi zgodnje različice standardov, kot so I Can't Give You Anything But Love, Little White Lies, Fit As A Fiddle, Ain't He Sweet (pesem so kot Ain't She Sweet peli med drugim tudi Beatlesi in Gene Vincent), Body And Soul in Walkin' My Baby Back Home. Njene zgodnje posnetke najdete, denimo, na kompilaciji Lovable and Sweet – 25 Vintage Hits (ASV, 1997), ki je učinkovita in dobra preglednica najpomembnejših trenutkov njene kariere, zadnji posnetki so na voljo na kompilaciji It Was So Beautiful (Submarine, 2003).

Karierno desetletje Annette Hanshaw se je končalo, kot se je začelo – na radiu, in to z nastopom v oddaji The Chevrolet Musical Moments Revue 6. decembra 1937. Na odru se ni dobro počutila; ko je začela snemati plošče, je nehala nastopati v živo. John Hammond, veliki iskalec talentov, je nekoč povedal, da ni nikoli prav dobro spoznala, kako dobra pevka je bila. Pravzaprav si je želela postati slikarka portretistka. V svoji kratki karieri je posnela okrog 250 pesmi, kar ni slaba številka niti za pevce s precej daljšim stažem. Umrla je leta 1985.

Matej Krajnc