Cut Chemist in DJ Shadow

Od marginalcev do pop ikon

DJ Shadow in Cut Chemist sta ravnokar sklenila trilogijo – končala sta tretjo od turnej, na katerih vrtita izključno 7'' plošče. Večina koncertov je bila takoj razprodanih.

Kdo sta Cut in Shadow

DJ Shadow in Cut Chemist prihajata z zahodne obale ZDA in se poznata, odkar sta se začela ukvarjati z glasbo. Shadow, s pravim imenom Josh Davis, je odraščal v majhnem mestu Davis, Cut (Lucas MacFadden) pa v veliko večjem Los Angelesu. Cut Chemist je predstavnik neodvisne hiphopovske scene (vanjo uvrščamo izvajalce, kot so DJ Numark, Jurassic 5, Ugly Duckling, Quannum Mc's idr.) z zahodne obale. Svojo producentsko pot je začel leta 1993, ko je izšla njegova mini kolažna kompozicija Lesson 4: The Radio, nekakšno priznanje lekcijam 1−3, ki sta jih nekaj let pred tem zlepila newyorški legendi, pionirja tehnike »reži in lepi« Double D in Steinski. Preboj je Cutu uspel malo pozneje s skupino Jurassic 5, s katero je uspešno sodeloval do predlani, ko se je zaradi snemanja svojega prvega albuma The Audience's Listening umaknil in v intervjuju za Billbord celo namignil, da je dokončno zapustil zasedbo. Poleg tega je znan tudi kot nekdanji sodelavec latino funk zasedbe Ozomatli, predvsem pa po projektih v živo, ki jih v zadnjih letih pripravlja s Shadowom.

Didžejevska in producentska pot Shadowa je podobna, a še bolj pestra. Prvi kos plastike je izdal davnega leta 1991 pri neznani založbi Hollywood Basic. S to institucijo, ki je kmalu tudi neslavno propadla, je sodeloval predvsem kot remikser, vse njegove izdaje so sempladelični kolaži, za kompilacijo Basic Beats Sampler je celo posnel megamiks njihovega kataloga. Naslednji dve leti je delal veliko na radiu, razne trike produkcije pa se učil pri snemanju plošče Sleeping With The Enemy takrat zelo uveljavljenega raperja Parisa. Za ta album je naredil nekaj skrečev, Paris je tudi uporabil nekaj samplov in brejkov, ki mu jih je prinesel Shadow, vendar pa je to storil brez njegovega dovoljenja. Ta je pozneje v nekem intervjuju rekel, da je bilo sodelovanje s Parisom ambivalentno, da se je veliko naučil, med drugim tudi, kako hitro te lahko nekdo nategne. Za poznejšo »shadowmanijo« pa gredo glavne zasluge Joshevemu naslednjemu sodelovanju, in sicer z britanskim podjetnikom, pionirjem menedžmenta neodvisnih (elektronskih) založb Jamesom Lavellom. Ta je namreč na začetku 90. let ustanovil eno najbolj profiliranih »levopoljnih« založb Mo’ Wax, ki je takrat dejansko nakazovala smernice raznih zvrsti, od hip hopa do trip hopa. Prava majhna revolucija se je zgodila leta 1996 ob izidu Joshevega prvenca Entroducing. Ta plošča še danes velja za več kot klasiko, za enega od vrhuncev cinematične instrumentalne hiphopovske glasbe sploh, hkrati je ena najbolj referenčnih lekcij samplerske produkcije. Z njo je takoj požel svetovno slavo in v naslednjih letih ogromno izdajal. Leta 2002 je prišel drugi album, soliden The Private Press, lani pa že pregovorno porazen The Outsider, s katerim je poskušal posneti pravo, ortodoksno rapovsko ploščo, kar se mu ni najbolje posrečilo.

Lov za neodkritimi mojstrovinami

Subkultura kopanja za ploščami je starodavna. V bistvu obstaja, odkar obstaja komercialno dostopen vinil. Vinilski fetišizem je podoben vsakemu drugemu fetišizmu, v času tehnične reprodukcije so tudi plošče za nekatere ohranile avro. Têrmin crate digging, brskanje po ploščah, pa označuje hitro rastoči fenomen iskanja raritetnih in neznanih izdaj, ki je povezan s hiphopovsko kulturo in ki so ga v zadnjih letih močno promovirali didžeji in producenti, kot so Shadow, Cut Chemist, Keb Darge, Madlib, Muro, Kon and Amir idr. Dejavnost je tako zbirateljska (posamezniki pač bogatijo svoje zbirke) kot tudi funkcionalna. Didžeji namreč tako iščejo sample(vzorce) za lastno produkcijo. Seveda te plošče tudi vrtijo. V hip hopu so bili ti kopači najprej ulični didžeji, ki so iskali »stare novosti«, da bi se razlikovali od konkurence, potem producenti, ki so morali iskati material za svoje podlage. Te izvajalce so pogosto jemali kot piflarje, ki ves svoj čas investirajo v iskanje plošč. Spremembe so se dogajale počasi, povezane so z raznimi (družbenimi) pojavi in dejavniki. Didžeji in producenti so dobili kanček pozornosti šele leta za raperji (razen izjem, kot sta Grandmaster Flash ali pozneje Jazzy Jeff, ki je bil leta večja zvezda od svojega emsija, Fresh Princea, danes svetovno znanega igralca Willa Smitha). Eden prvih kolektivov, ki je prikazal brskanje po zaprašenih policah kot ključno in nujno prakso znotraj kulture hip hopa, je bil DITC (Diggin' in the Crates). Člani ekipe so bili že uveljavljeni newyorški izvajalci, med njimi Diamond D, Lord Finesse, Fat Joe, Showbiz and AG idr. Ta kolektiv je naredil korak naprej v tehniki produciranja z vzorci (samplanju). Vzorčili namreč niso le klasičnih, ameriških funkovskih in soulovskih izvajalcev, ampak tudi neznane avtorje neštetih zvrsti. Predvsem pa se je z njimi (znotraj hip hopa) začel ideološki trenutek, izoblikovali so se etika iskanja plošč, razna pravila, sleng itd. Eden od ključnih trenutkov uveljavljanja sodobne hiphopovske scene kopanja za ploščami je bil izid Shadowovega prvenca Endtroducing. Na naslovnici plošče je fotografija ploščarne, kjer je Josh zapravljal čas, v njeni razsuti kleti (do katere imajo dostop le privilegirani) je našel največ tekstur, ki jih je vključil v svoje kompozicije, poleg tega je tam našel tudi preperelega netopirja. Album je bil izjemno nekonvencionalen, pokazal pa je, da lahko iz koščkov popolnoma neznanih, obskurnih in čudaških plošč narediš svetovno priznan izdelek.

Trilogija turnej

Shadow in Cut že dolga leta obsesivno zbirata vinilke. Tako sta se pred leti odločila, da bosta pripravila turnejo, na kateri bosta del zbirke malih plošč predstavila javnosti s tehnično osupljivim in duhovitim miksom. Turneja se je imenovala Brain Freeze. Ker je bila nadvse uspešna, je kmalu sledila še ena, precej podobna – Product Placement. Oba miksa turnej sta temeljila na (počasnejšemu) funku, soulu in hip hopu stare šole, imela pa sta tudi razne duhovite in bizarne vložke, skrečerske dele … In oba sta bila izjemno natančna. Skrečanje in žongliranje (jugglanje) 7” plošč je sicer nočna mora didžejanja, a Shadow in Cut sta to počela elegantno, kot da bi bilo vse skupaj preprosto. Letošnji miks, Hard Sell, je glasbeno veliko bolj razgiban, funka in soula skoraj ne slišimo. Zato pa je precej rock'n'rolla, atmosferskih vložkov in golih ritmičnih zank. Še najzanimivejši so deli, kjer sestavljata iz originalnih posnetkov rekonstrukcije klasik hip hopa. Najprej zankata originalni brejk ali vzorec, potem na to dodata rap vokale hiphopovske reinterpretacije. Pri tehnični postavitvi najdemo še eno novost. Tokrat sta se namreč oborožila s kar osmimi gramofoni in štirimi mikserji, poleg tega uporabljata še efekte in pedale loop. Prav ti pripomočki jima omogočajo večplastnost in kompleksnejšo strukturo miksa. To pa seveda ni nujno dobro. Številni izmed konceptualno sklenjenih delov so pretenciozni, sicer zvočno bogati, a razvlečeni in neučinkoviti. Še bolj razočara nepovezanost teh delov, dramaturška nejasnost vsega seta in nekateri vložki, ki so zares na prvo žogo in očitno namenjeni širšim množicam.

V zadnjih letih jima je uspelo prebiti se v mainstream. Vse kaže, da je to vplivalo na njuno avtorsko produkcijo, saj je jasno, da je na zvok njunih zadnjih plošč vplival tudi pritisk glasbene industrije. Shadow je nazadnje posnel posiljen rapovski izdelek, Cut pa je odkrito priznal, da je velikanka Warner močno pritiskala nanj med snemanjem prvenca. Tudi njune turneje so postale megalomanske. Včasih sta nastopala v manjših klubih, danes v velikanskih dvoranah. Na odru imata kup (nepotrebne) opreme in ne moremo se otresti občutka, da je tam samo kot dodatek k spektaklu. V miks sta vključila tudi glasbene dele, ki jih poznajo množice, ne le navdušenci hip hopa in funka. Didžejem marginalnih slogov le redko uspe preboj na svetovno popularno sceno. Poleg jasnih strukturnih omejitev po navadi pomeni tudi sklepanje prevelikih kompromisov za izvajalca – ta se lahko ujame v številne pasti industrije in spotoma izgubi zaupanje prvotne publike. Ne vemo še, ali se to dogaja z njima, počakati bomo morali na njune naslednje zvočne dogodivščine.

Borja M

Izbrana diskografija:

Dj Shadow: Endtroducing (Mo' Wax, 1996)

Dj Shadow and Cut Chemist: Brainfreeze (Sixty7, 1999)

Dj Shadow and Cut Chemist: Product Placement (One 29, 2001)

Cut Chemist: The Audience's Listening (Warner, 2006)

Dj Shadow and Cut Chemist: Hard Sell: Encore (Reconstruction, 2008)