Letnik: 2008 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Matej Krajnc

KATIE MELUA

Pictures

Dramatico, 2008

Revitalizacija mlade ženske »kantavtorske« scene se je začela tam nekje s prvim albumom Norah Jones, nekje na začetku novega tisočletja, še posebno pa to velja zadnja leta, ko zelo mlade umetnice, ki imajo kaj povedati in ki jim je tudi mar korenin, vznikajo kot gobe po dežju. Katie Melua je ena od opaznejših v svetu, a ne zgolj in samo zaradi pesmi o devet milijonih koles v Pekingu, ampak tudi zaradi drugih pesmi, tudi zaradi občutenih izvedb pesmi, kot so Learning The Blues ali Lilac Wine z njenega prvega albuma in nove uspešnice If You Were A Sailboat, ki je sicer, kot »kolesa«, malce naivna ljubezenska izpoved, a v njeni izvedbi izzveni nenavadno prijetno za uho in naivnost besedila se kar izgubi v doživeti interpretaciji.

Na novem albumu je dvanajst pesmi, večino jih je spisal preizkušeni tandem Mike Batt-Katie Melua; tudi vsak zase. Ena sama skladba »zunaj najožjega avtorskega kroga« je izvedba Cohenove In My Secret Life. Ja, zelo drugačna od Burdonove različice, pa tudi od mojstrove, a Melua jo odpoje bolje, kot bi pričakovali glede na njene izkušnje in leta. Zdi se, da ji je precej pisana na kožo. Resda v njeni izvedbi ni izpovedne globine in prežganosti let Cohenovega kalibra, ampak In My Secret Life dobro funkcionira tudi kot balada, čeprav bi lahko bila njena uvrstitev na sam konec tudi pomenljiva; vprašamo se, kam se bosta njena izpovednost in avtorstvo premaknila v prihodnje; kot vemo, je povedala, da bo Mike Batt odslej samo še menedžer, torej se nam verjetno obeta novo sodelovanje ali pa več samostojnega delovanja. Upajmo, da bo glasbenica – kot je to lani uspelo Norah Jones – dokazala, da je tega sposobna. Seveda bo najprej treba dokončno opraviti s tipi pesmi, kot so Nine Million Bicycles in Sailboat, in se osredotočiti na pesmi tipa Mary Pickford, ki jo je podpisal Batt in je uvodna pesem nove plošče ter hkrati eden njenih najboljših trenutkov. Glasbo Katie Melua si v prihodnosti predstavljam nekako dickensovsko, v barvah filma Sweeney Todd; verjamem, da nas na prihodnji plošči čaka vsaj majhen premik v to smer.

Matej Krajnc