Letnik: 2008 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Matej Krajnc

WILLIE NELSON

One Hell Of A Ride

Sony, 2008

Willie Nelson je pred leti že dobil zanimivo in adekvatno retrospektivo, vendar pa so letos novi in dobri razlogi za ponovno brskanje po arhivu: letos praznuje petinsedemdesetletnico, objavil pa je tudi odličen album Moments Of Forever, o katerem smo pisali v prejšnji Muski. Nelson je eden redkih umetnikov, ki mu je uspelo obdržati pokončno countryjevsko držo in kredibilnost in hkrati (p)ostati kredibilen tudi v številnih drugih žanrih, od jazza do popa in instrumentalne glasbe. Pa še kot pisec pesmi in kitarist je nazarensko vpliven; pravzaprav najbolj kot pisec nekaterih (countryjevskih) standardov, ki so še danes merilo za dober songwriting ne glede na to, da jih je v času nastanka zaradi preživetja veselo prodajal za drobiž. Pesmi, kot so Crazy, Nite Life, Hello Walls, Pretty Paper, Funny How Time Slips Away, Family Bible, Touch Me, Bloody Mary Morning in druge so peli številni velikani popularne glasbe, od Elvisa do Patsy Cline, Johnnyja Casha, Roya Orbisona, Dottie West in drugih. Emmylou Harris je nekoč tudi pomenljivo dejala, da bi, če bi bilo treba izmed vse country glasbe izbrati en glas, ki bi jo povzemal, bil to Nelsonov. Sam se na oznake ni nikoli preveč oziral, pel je tako jazzovske standarde kot rockovske balade in countryjevske žalostinke. Vokalno se je vedno precej nagibal k jazzovskemu fraziranju, pa tudi kot kitarist je bil bolj nagnjen v to smer.

Zbirka štirih CD-jev One Hell Of A Ride bi pravzaprav morala stati na polici vsakega pravega ljubitelja glasbe ne glede na to, katero zvrst posluša. Izbor obsega vse, od Nelsonovih zgodnjih avtorskih uspešnic (Crazy, Mr. Record Man, Me And Paul, On The Road Again ...) do jazzovskih standardov (Stardust, One For My Baby, Georgia On My Mind ...), duetov (Pancho and Lefty s Haggardom, Seven Spanish Angels s Charlesom ...), pa tudi priredb drugih uglednih avtorjev (Dylanova What Was It You Wanted, Graceland Paula Simona, I'm Movin' On Hanka Snowa ...). Od drugih podobnih zbirk pa se razlikuje tudi po zanimivem konceptu – zbirko bojda začenja njegov prvi posnetek s srede 50. let When I've Sang My Last Hillbilly Song, konča pa jo nova, čisto sveža izvedba iste pesmi, posneta 2007. Krog se tako domiselno konča.

Matej Krajnc