RAZLIČNI IZVAJALCI

Memphis 70

BGP Records, 2008

Mesto Memphis v ameriški zvezni državi Tennessee leži na meji treh držav in ob mogočnem Misisipiju. Tako je že par stoletij prometno in poslovno središče. Tu so zgradili prvi supermarket in prvi hotel iz verige Holiday Inn, pomembno pa je tudi za rock'n'roll in − o čemer nas prepriča ta kompilacija − za soul in funk. Memphis je prava meka glasbe Afroameričanov in tako center bluesa ter rhythm'n'bluesa. Zaslovel je kot središče soula v 60. in 70. letih minulega stoletja. Otis Redding in Sam and Dave so ob pomoči založbe Stax spravili mesto na vse kompetentne zemljevide ameriške glasbe. V poznih 60. letih (torej po Reddingovi smrti) je glasbenikom uspelo ohraniti razpoznaven memphiški zvok in prav ta kompilacija kaže vso širino in globino glasbe od tam. Za nekaj skladb mi sicer ni jasno, zakaj so bile desetletja v zaprašenih arhivih, a pota glasbene industrije so takšna, da je včasih težko vedeti, kaj bo šlo v prodajo in kaj ne. Spomnimo se samo Johna Hammonda starejšega, glasbenega poslovneža, ki je pomagal do uspeha več glasbenikom in je v naprej vedel, kaj bo zanimivo za poslušalce in kupce. Šefi založb pa so ga nemalokrat razglasili za norca. O poteh glasbenih mešetarjev se je v spremljevalnem eseju razpisal poznavalec memphiškega soula Dean Rudland in iz njegovega pisanja izvemo marsikatero nadrobnost iz tamkajšnjega glasbenega življenja. Med najbolj znane spada skladba Mississippi Mud skupine Smithstonian. Ta je bila dolgo dosegljiva le na formatu male plošče in je na boljših trgih dosegala že kar vrtoglave vsote. Nekoliko gospelovsko obarvana je kajpak še danes čislana v krogih ljubiteljev funka. Med meni ljubše izvedbe spadata še Come What May Johnnyja Garyja Williamsa in Keep The Faith dueta Mel and Tim. Zdi se, da prav v teh dveh skladbah lepo pride do izraza vpliv memphiškega bluesa na soul 70. let.

Gre torej za zbir posnetkov različnih založb, ki so bolj ali manj uspešno delale v Memphisu. Ker gre v več primerih za težko dosegljive stvari, lahko brez zadrege zapišem, da gre za nekakšno skrivno zgodovino tamkajšnjega soula in funka. Precej rifov tistih bolj znanih funkovskih skladb so si izposodili nekateri raperji, pa tudi znani didžeji radi segajo po tem enkratnem gradivu. To je izdaja za stare in mlade. Takšna glasba se pač nikoli ne postara in mladi glasbeniki se vedno znova zatekajo pod njeno varno okrilje.

Jane Weber