RAZLIČNI IZVAJALCI

Theme Time Radio Hour with your host Bob Dylan

Ace Records, 2008

Ni mi jasno, kje najde Bob Dylan čas za vse svoje projekte. Po prvem delu avtobiografije z naslovom Chronicles (pri nas dosegljive pod naslovom Zapiski v prevodu Mateja Krajnca) si je zdaj omislil še svojo radijsko oddajo z naslovom Theme Time Radio Hour with your host Bob Dylan, agilna angleška založba Ace pa je letos izdala kompilacijo petdesetih skladb, ki jih je v svojih oddajah zavrtel in pokomentiral.

O glasbi, ob kateri je odraščal Robert Zimmerman, smo že veliko pisali, Dylan pa se kot radijski didžej kaže še v drugačni luči, saj v oddajah vrti zelo širok spekter, ki se vije od The Clash, The White Stripes in tja do Memphis Slima in Otisa Rusha – torej ne vrti le izvajalcev, ki so nanj neposredno vplivali, kar bi lahko pričakovali. Oddaja je zanimiva tudi zato, ker se Dylan znova kaže kot dober poznavalec glasbe brez predsodkov, kar je, če prav pomislim, včasih najtežje, saj imamo vsi določene pomisleke, denimo glede countryja, ki ga radi enačimo z našo t. i. narodno-zabavno glasbo in velikokrat preslišimo njegovo globino. Dylan kot didžej verjame v moč glasbe in v prvi vrsti v magičnost pesmi, kar je razumljivo, tisto, kar najbolj preseneča, pa je izbor pesmi – vrti namreč tudi najbolj obskurne single, ki so velikokrat v tehniki lo-fi, kar pa ga ne moti. Zdi se, kot bi brskal po smeteh različnih založb in iskal pozabljeno. Iz njegovih oddaj torej veje spoštovanje do dobre pesmi − pred in po skladbi vedno napove naslov in izvajalca, kar je tudi na slovenskih radijskih postajah redkost. Ta oddaja je toliko pomembnejša, ker je nadobudnež iz Minnesote veliko poslušal radio in prav ob njem začel odkrivati čare bluesa in drugih slogov. S svojo oddajo tako vrača dolg radijskim valovom, ki so ga, ne nazadnje, ponesli v svet glasbe in svetovne slave.

Dvojni CD kajpak priporočam v prvi vrsti vsem njegovim oboževalcem, ob njem pa se boste zabavali celo vsi, ki njegove kariere sploh ne spremljate in/ali vam gre njegovo nosljavo petje celo na živce. Obzorje, ki ga riše, je namreč neverjetno široko, zato boste na svoj račun prišli tako ljubitelji starega bluegrassa kot vsi, ki poslušate danes aktualne rockovske zasedbe. Takšnega izbora ne slišite vsak dan – torej poučno in kar se da zabavno obenem; in mogoče boste spet začeli poslušati radio! Dylan pozna magijo tega medija.

Jane Weber