DALE WATSON

Help Your Lord

CD Baby, 2008

Če boste v spletni trgovini CD Baby naročili ploščo Help Your Lord Dala Watsona, jo boste čez kakih deset dni dobili v tanki CD-škatlici in s priloženim listkom z naslovi pesmi, kot bi bila plošča zapečena in ne uradno izdana. Uradni bootleg Dala Watsona pa je kljub asketski opremi nakupa vredna stvar. Kot da teksaški trubadur kljub veliki produktivnosti sploh ne more zgrešiti. Če poznamo njegovo zgodovino, se nam zdi to manj čudno – žene ga namreč tolikšno veselje do glasbe, da igra in piše povsod, v zadnjih letih pa si je uredil tudi osebno življenje. Plošča Help Your Lord je sicer nastala že okrog leta 2001, ko je preživljal po lastnih besedah najhujšo osebno krizo; umrla mu je zaročenka, to ga je pognalo v poskus samomora in nekaj časa je preživel v instituciji za mentalno higieno, kot temu pravijo dandanes. Tam je veliko molil in bogu obljubil, da bo posnel album nabožnih pesmi, če se izvleče. Ko se je za silo pobral, je posnel album Every Song I Write Is For You, ki ga je posvetil spominu na zaročenko in je eden najbolj trpkih albumov, kar sem jih kadar koli slišal. Bolečino je potem prelil še v enajst gospelov, ki sodijo v sam vrh avtorske nabožne glasbe vseh časov in pika. Dodal jim je še priredbo tradicionalne Runnin' For Jesus, povabil v goste kvartet The Gospelaires in rezultat je plošča Help Your Lord, zvočno navezana na Every Song ..., ko pa poslušam te pesmi, se mi zazdi, da bi bil zmožen kaj tako gospelovsko močnega napisati samo še Carl Perkins (toplo priporočam njegove nabožne!). Naslovna pesem je ena najmogočnejših velikonočnih žalostink, nekatere hitrejše, denimo Hey There Sinner ali pa že omenjena Runnin' For Jesus, pa nas spomnijo na najboljše kongregacijske trenutke v zgodovini nabožne glasbe. Seveda je Watson »odpadniški« vernik, v najboljšem izročilu Johnnyja Casha, Merla Haggarda, Waylona Jenningsa in Elvisa Presleyja, nikakor ni brezmadežna Mahalia Jackson ali swingovski Golden Gate Quartet, denarniški gospelovski konglomerat. Zanj velja nekaj podobnega kot za Raya Charlesa, ki je nekoč izjavil, da če bo že posnel gospelovski album, ga ne bo prodajal – vere ne moreš prodajati. Watson ga sicer prodaja, in to glede na embalažo precej drago, vendar pa dandanes ne gre ničesar ponujati zastonj, sploh ne večini konzumentov, ki ne cenijo, kar dobijo kar tako. Toda zagotovo ne razprodaja vere, to nam postane jasno, ko poslušamo te pesmi.

Dale Watson ostaja vedno zvest svojim teksaškim koreninam; ko zapoje posvetno pesem ali ko zapoje bogu – hej, to je razlog za slavje, kot bi rekel Waylon Jennings. Ploščo zaključi pesem Wayside, Rocks, Thorns Or Good Ground; kje boš, ko bo prišel Gospod? Če ne veš, se raje odloči, in to hitro, poje. Zanj vemo – na odru bo in nabijal bo na svojo fenderico. Če radi potujete po Evropi, ga čim prej ujemite kje na severu.

Matej Krajnc