DUB TRIO

Gala hala, Metelkova mesto, Ljubljana, 14. 4. 2008

Dubovsko naravnan newyorški trio si ni brez razloga priboril zanimanja glasbenih sladokuscev. Vešče zlitje ostro žagajoče kitare z debelim, mastnim basom in markantno zaobljenimi in dodelanimi bobnarskimi ritmi nas ne pusti hladne, zato je bilo njihovo prvo gostovanje pri nas eden najbolj pričakovanih koncertov v prvi polovici letošnjega leta. Sodelovanje z Mikom Pattonom, ki je s svojo prepoznavno vokalizacijo začinil nekaj izbranih instrumentalnih skladb, in sloves, ki se je prijel teh treh studijskih glasbenikov, je spodbudil širjenje kroga poslušalcev in tistega aprilskega ponedeljka se na ljubljanskem koncertu ni zbrala le peščica »alter elitistov«. Med zbrano množico v prijetno polni dvorani Gala hala je bilo opaziti tudi kopico slovenskih glasbenikov, ki so prišli gledat pod prste bobnarju Joeu Tominu, kitaristu DP Holmesu in basistu Stuju Brooksu. Vendar so že uvodni koraki nakazali, da bo lahko obiskovalec ujel in dojel početje Dub Tria v živo le, če se bo predal zanosu njegovega zvočnega zida. Mladi, vendar že (pre)izkušeni glasbeniki so brez besed zavzeli oder in nas odpeljali na glasbeno doživetje. Njihova fuzija globokega duba z metaliziranimi odpilki je strogo strukturirana, še vedno pa ima dovolj prostora za odklope, ki pridejo na dan prav na koncertnem odru. Brez zavor in ob spremljavi vmesnih samplanih posnetkov so nizali skladbe, ki so nas premetavale in nam niso dopuščale, da bi se lahko predali zasanjanemu pozibavanju v lagodnem dub reggae ozračju ali nekontroliranemu mahanju z lasmi na žagajoče psalme. To koncertno potovanje se je odvijalo po rdeči niti, toda manjkal mu je razvoj koncertne atmosfere. Dlje kot je dan tega srečanja z Dub Triom se mi zdi, da je to tudi osnovno vodilo zasedbe. Njen razum preprečuje publiki naslajanje med muziciranjem. Namesto uživanja spodbuja aktivno spremljanje, kar je bilo tudi edino komunikativno sredstvo med nastopajočimi in občinstvom. Kljub temu dognanju, pa se ne morem otresti prepričanja, da je ravno slogovna razmetanost koncertnega (ne)scenarija vseeno pretrgala rdečo nit zvočno in ustvarjalno zelo bohotnega nastopa. Dub Trio so obranili sloves ene zanimivejših instrumentalnih zasedb tega trenutka, ki prispeva k živopisnosti in radodarnosti instrumentalne godbe v živo. Z naslanjanjem na izbrano tradicijo duba in rocka si odpirajo širok ustvarjalni prostor, poslušalca pa tudi inspirirajo in hkrati rušijo stereotipe, da je bilo skozi dosedanjo glasbeno zgodovino že vse narejeno in povedano.

BIGor