ŠKM Banda

Banda brez vodje

ŠKM Banda štirih prekmurskih instrumentalistov je v zadnjem letu postala eno opaznejših imen na domači glasbeni sceni, naravnani na alternativo in kreativo. Je v prvi, frontni liniji glasbeno-kulturnega kartela Prekmurje Noise Conspiracy (PNC). V začetku leta so za bratsko založbo God Bless This Mess (GBTM) izdali drugi album, ki privlači s svežim odstopanjem od izrabljenih postrockovskih šablon.

Šamar Janka odmeva. Že spada v ožji, markantnejši krog domače glasbene bere v letu 2008. ŠKM Banda pili in izpopolnjuje glasbeno prepričljivost z vztrajnim nastopanjem po Sloveniji in tudi za njenimi mejami. Svojo godbo in zgodbo kroji v živo. Se utrjuje s koncerti, delom, akcijo.

Akcija zaradi akcije

Nadobudni kvartet fantov si je nadel ime po prekmurskem narodnem heroju Štefanu Kovaču - Marku. Z delovanjem in pojavnostjo, vedrim in odločnim igranjem, vedno širšo priljubljenostjo, cenjenostjo in prodornostjo poosebljajo pozitivne lastnosti tega partizanskega junaka, ki je pri enaintridesetih letih, oktobra 1941, padel pod streli madžarskih orožnikov. Podobno kot on pred tri četrt stoletja se ta agilna četverica dvajsetletnikov danes zavzema za izboljšanje socialnih in gospodarskih razmer v Prekmurju. "Življenje je borba. Borimo se proti malodušju," mi anagažirano dopoveduje kitarist Iztok Koren, ko jih provociram z vprašanji o prekmurskih meglicah in ravnicah. "Ni važno, ali PNC ali GBTM ali MIKK v Murski Soboti ali Ambsada v Beltincih, vsi delamo za kvalitetnejše življenje v Prekmurju. Gre za odpor proti melanholiji. Sploh ne vem, kaj bi delali, če ne bi imeli benda, če ne bi skrbeli za program v Ambasadi," od koder tudi izvirajo. Ko sem se konec leta 2006 znašel v beltinški Ambasadi sem zalotil Iztoka z bratom Jernejem, ki je basist v ŠKM Bandi, pri improvizirani glasbeni spremljavi projekcije nemega filma Nosferatu v živo.

"Bilo je obdobje, ko je vsak član ŠKM Bande imel vsaj še dva benda," poudari bobnar Jernej Sobočan, ki je bil ob jazz funk bendu Melange tudi član skupine Plueg, ki jo danes pooseblja Ivor Knafelj, bobnar Kweef Possum in spremljevalne zasedbe Steklih psov. V njem je igral tudi Iztok, ki je danes aktiven kot tolkalec v elektro trash duu Hexenbrutal in v aktualni spremljevalni zasedbi Danija Kavaša Narodno-zabavni terorizem. V Kavaševem spremljevalnem bendu Razigrani ščegetavčki je pred leti igral tudi Iztokov brat Jernej. "Mito pa ni imel ničesar. On je tako in tako legenda. Njemu je vse jasno," z nasmehom ustreli Iztok o četrtem članu ŠKM Bande. Kitarist Mito Sušec se ni udeležil našega srečanja dan po koncertu v KUD France Prešeren konec maja. Čez sto prodanih vstopnic, ko jim je v sosednjih Križankah delala konkurenco Katalena z gosti Druge godbe Orchestra Baobab, je dober dosežek, presežek v kruto nepredvidljivi in muhasti Ljubljani.

Razvoj identitete

Trdo jedro štiriglave bande je skupaj že osem let. Uvodna leta so neposrečeno preživeli pod imenom Avantgarda. Ko so se neresni sodelavci poslovili, "smo imeli samo dve izbiri: ali se nehamo ukvarjati z glasbo ali začnemo od začetka. Enourni avtorski material smo vrgli v koš in začeli delati instrumentalno glasbo",se Iztok spominja prelomnic, med katerimi izpostavi tisto, ki se je zgodila med letoma 2004 in 2005. "Prva prelomnica je bila v spremembi načina delanja glasbe, ključna pa je nastopila, ko smo posneli in izdali prvi album Patentat. Takrat smo prvič slišali, kako sploh zvenimo. Spremenil se je pogled na delo. Razvijati se je začela trdna identiteta." Samorefleksiji se pridruži še bobnar Jernej: "Na začetku nikoli nismo vedeli, kako bomo izpeljali komad do konca. Bili smo nedorečeni. Na posnetkih z vaj iz obdobja 2004 in 2005, v času nastanka plošče Patentat, se še sliši plesanje v oblakih. Zdaj smo na trdnih tleh, kamor so nas pripeljali prav koncerti." S tem se Iztok več kot strinja in ustreli praktični napotek mladim skupinam: "En koncert je kot deset vaj. Material najboljše izpiliš na koncertu."

Ko sem jih prvič videl v finalu Klubskega maratona novembra 2005, so pustili bled vtis kot večina mladih bendov, ki gradijo na postrockovski hermetiki. Spomladi 2007 sem se znašel na njihovem koncertu v Banjaluki, ki me je odlepil od stola, da sem se prebil v prvo vrsto preverit, ali gre za isti bend. ŠKM Banda se je oddaljila od šablon. Postala je nepredvidljivo energična in vzneseno perfektna. Spomnili so me na uvodno fazo danes skoraj pozabljenih Golden, ki so nas pred slabimi desetimi leti očarali v ilirskobistriškem MKNŽ. Ko pa je na deževen spomladanski dan v predvajalnik padla nova plošča študentske bande iz Beltincev, se je v misli v hipu prikradla primerjava s Polsko malco. Album Šamar Janka je bend odnesel od konvencij postrocka, kot je Mojster s snežinko zasukal Polsko malco na posthardcorovski pisti konec osemdesetih let.

Če so prvenec Patentat grabili kronični postrockovski krči, nam drugi album ponuja polno skledo instrumentalnih užitkov in tudi presenečenj, ki so jih odlepila od predvidljivega toka dogodkov. Za desert nam plošča ponudi še predelavo skladbe Čas s prvenca v izvedbi Mlade beltinške bande, ki si je s prekmurskim "folklornim" instrumentarijem privoščila razbiti stereotipe o nepovezanosti tradicionalnega in modernega, ruralnega in urbanega ter poudarja pretočnost instrumentalne godbe ŠKM Bande.

Ko smo na majski večer pred KUD France Prešeren že bolj sproščeno kot resno klepetali, od kod izvira mozaičnost njihove instrumentalne godbe, se je Iztok z nasmehom spomnil: "Včeraj po koncertu nas je Dario Cortese spraševal, ali vemo, kaj igramo, ali poznamo glasbeno teorijo. Nato je razlagal, kaj vse je slišal na koncertu: štiripetinske, petosminske ritme in ne vem še kaj. O tem nimam pojma. Svoje glasbe ne delamo po teoriji, ampak po svoji zgodbi." Bobnar Jernej se je takoj odzval: "To vse štima!" Basist Jernej pa: "Če bobnar zna in ve, potem je vse v redu in mi lahko toliko bolj bluzimo. Je pa tako, da več kot igraš, bolj slišiš lastne napake. Pomembno je, da se vsi slišimo, da slišimo celoto, ne pa samo lastnega instrumenta. Le tako lahko postaneš dober instrumentalist."

Banda deluje brezhibno, kot dobro podmazan sistem. Čeprav se ne strinjajo vedno med sabo. "Naše načelo je, da mora biti vsak zadovoljen z vsem. Skupina mora delovati kot sistem. Smo štiričlanski bend in stvari morajo biti transparentne. Vsaka, še tako majhna stvar je pomembna. Vendar v naši demokraciji večina ne preglasuje manjšine. Pravzaprav v skupini ne sme biti govora o demokraciji," razlaga Iztok notranjo slogo ŠKM Bande. Nasproti vstane brat Jernej in razgrne svoj pogled: "Če se že greš demokracijo, se jo lahko greš ravno v majhni skupini. Tisti, ki prinese rif oziroma idejo, ni diktator in ne usmerja razvoja ideje, pri tem delamo vsi. Prvemu rifu dodamo drugega, tretjega, četrtega. Jih uredimo, da ima komad začetek, sredino in konec. Ko je vsak med nami zadovoljen s svojim delom in celoto, pesem stoji. Če se eden ne strinja, preostali trije pa se, to ni bo dobro za komad. Do konsenza mora priti, ker drugače ni prave energije."

BIGor