BLACK ANGELS

Directions To See A Ghost

Light in the Attic, 2008

Tisti, ki imamo radi psihedelijo, smo vedno dali priložnost odpiljencem, ki jih pridno naplavlja Austin v Teksasu. Vsaka generacija je dobila dostojnega predstavnika, vrhunca vseh pa nedvomno pomenita opusa Rokyja Ericksona in Butthole Surfers. K tej zgodbi bi Black Angels radi prispevali svoje poglavje in dejansko so najpomembnejši glasniki žanra aktualne generacije iz tega mesta. Veljajo za izvrsten koncertni bend, ki pa mu na ploščah svojega ustvarjanja ni uspelo predstaviti tako, da bi zaobjel širno in večplastno atmosfero, ki jo kot prava majhna glasbena komuna zna res dobro pričarati na odru. Verjetno mu je, gledano iz perspektive širšega kroga zainteresiranih za tovrstno glasbo, celo bolje kazalo ob izidu prvenca Passover, ki je kot posledico navezovanj na kitarsko sonično zgodovino tipa Spaceman 3, Sonic Youth, The Jesus And the Mary Chain in zgodnejše psihedelične vzore, kot so The Doors, Velvet Underground, Nick Drake, ponudil zelo zanimivo zvočno kombinacijo, polno obetov za razvoj benda in odkrivanje novih dimenzij psihedelije za 21. stoletje. Pred kratkim izdani drugi album Directions To See A Ghost je v tem kontekstu že manj zanimiv, saj je precej bolj hermetičen. Za izvrsten zvok poskrbijo produkcija plošče in prava, celo čista, a ne moteče čista, razmerja med številnimi instrumenti ter vokali. Za poslušalce pa bo pomenilo problem oženje stilskih razsežnosti v počasnejšo, bolj hipnotično, manj melodično in temačnejšo gmoto. Kot taka se zdi plošča po eni strani precej zahtevna, po drugi pa je med ljubitelji žanra postala čislana že po dobrem mesecu od izdaje.

Viva