THE CAVALERA CONSPIRACY

Inflikted

Roadrunner, 2008

Igor in Max Cavalera sta rosno mlada davnega leta 1985 ustanovila bend, s katerim sta želela slediti sodobnim trendom tedanjega ekstremnega metala. Sepultura so kmalu postali pojem zgodbe o uspehu štirih mladcev iz eksotične Brazilije, ki jim je do konca osemdesetih let z neustavljivo energijo uspelo osvojiti svetovno glasbeno sceno. Kolektiv je v nadaljnjih letih odplul še dlje in uvedel preštevilne novitete v trdno zakoličeno metal godbo ter poudaril širne možnosti medžanrskega prepletanja. Četverica je globalno slavo dosegla s ploščo Beneath The Remains leta 1989, komercialni uspeh pa pripeljala do neslutenih možnosti z albumom Chaos A.D., čemur je sledilo obdobje eksperimentov in iskanja sveže izraznosti. Plošča Roots je pomenila nedvomen napredek v glasbenem snovanju, nakazala je nove glasbene smernice ter bila v splošnem izjemno vplivna na najširši metalski sceni. Sepultura so sredi devetdesetih tako uvedli kasneje v kontekstu t. i. nu metala ničkolikokrat povzet zvok kitar ter razgiban ritem in originalne terenske posnetke staroselskih amazonskih plemen. Na vrhuncu slave in ustvarjalne moči pa je v zasedbi nepričakovano počilo. Max Cavalera in preostanek benda z bratom Igorjem na čelu so se grdo sporekli. Mednje sta stopila denar in ženska, konkretno Maxova žena Gloria, nekakšna metalska Yoko Ono, ki je bila obenem tudi dolgoletna menedžerka skupine. Sredi turneje s ploščo Roots je tedaj že vidno poduhovljeni Max zapustil zasedbo in se nikdar vrnil. Za sabo je pustil neverjetno praznino, ki je bila vidna na vseh naslednjih ploščah, nastalih brez njega. Po več kot desetih letih brez stikov sta se brata po dokončnem odhodu Igorja iz oslabele Sepulture ponovno srečala. Max je konsistentno ostal na liniji bogate avtorske izraznosti, na drugi strani pa je Igor začel ustvarjati elektronsko glasbo. The Cavalera Conspiracy je tako nekakšen metalski dream team, saj poleg obeh bratov v njem godeta tudi Mark Rizzo, virtuozni kitarist Soulfly in El Nino, ter basist Joe Duplantier, ki ga v komadu Ultra-Violent zamenja Rex Brown iz razpadle zasedbe Pantera. Brata sta se tako v novem skupnem projektu odločila zaigrati na preizkušene strune mešanice bazičnega thrash metala in hardcora, popestrenega z najrazličnejšimi žanrskimi rošadami. Precej suhoparen in surov zvok kitar ter preproste linije komadov se pogosto prelomijo v kompleksnejše pasaže, kjer kitarist Rizzo dobi prostor za virtuozno preigravanje jazzovskih, flamenko ali pač povsem običajnih metalskih solaž. Vsekakor je vsak član v zasedbo prinesel bogate izkušnje in dodal kamenček v mozaik nove ustvarjalnosti. Tako v uho padejo samplani vložki, elektronske podlage in industrialski vložki, ki dajejo pridih nekdanjega projekta Nailbomb, rifi, značilni za plošči Beneath the Remains in Arise, poskočno občutje albuma Roots ter ščepec šamanskih vragolij frontmana Maxa. Ploščo Inflikted odlikujeta izdatna razgibanost in plutje med različnimi izrazi, kar pa v primerjavi z eksperimentalnimi kompozicijami Soulfly ali pozne Sepulture v prvotni postavi pomeni delni korak nazaj. The Cavalera Conspiracy se nekako vračajo h koreninam, ki pa jih obdelujejo v sodobni maniri. Komadi so sestavljeni kompleksno, vselej iz več delov, kar daje nujno razgibanost celoti albuma, ki kljub temu naštetemu izzveni kot kompilacija že slišanega in preizkušenega. Za izstopajočega bi lahko označili predvsem naslovni komad Inflikted in udarni hit The Doom Of All Fires. V kontekstu sodobne metal godbe je njihov prispevek vsekakor nadstandarden, nadpovprečno udaren, neposreden ter izvorno metalski, vendar ostaja ob njegovem poslušanju grenak priokus pomanjkanja inovativnosti, ki jo je vsaj veliki šaman, Max Cavalera, vselej premogel.

Miha Colner