MISS KITTIN

Batbox

Nobody's Bizzness, 2008

Grenobelska mica maca, trenutno stanujoča in ustvarjajoča v Parizu, je lansirala nov izdelek na tržišče. Na slovenskih tleh jo je bilo mogoče za gramofoni doživeti pred petimi leti najprej pred koncertom Laibach, nato pa še v klubu K4 kot uradni after party koncerta. Kljub temu da je takrat presenečala poteza organizatorjev, da so Miss Kittin namestili na malo plesišče, medtem ko je z velikega butal tehno tipa »za mladoletno populacijo«, je delovalo, da je njen takratni set zadovoljil nagneteno poslušalstvo. Njen vokal se pojavlja na izdelkih, pod katere so se podpisali The Hacker, ki je tudi njen najtesnejši dolgoletni glasbeni kompanjon, Sven Väth in T. Raumschmiere. Ravno sodelovanje sprvim je bilo tisto, ki jo je ustoličilo kot najbolj prepoznavni in daleč najbolj poželjiv vokal na sceni elektroclash od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Uporniško porogljiva besedila, izvedena v angleščini z zapeljivo naivnim francoskim naglasom, in preprosta elektro podlaga so vsakič nedvomno dali vedeti, da gre za tandemThe Hacker-Miss Kittin. Batbox je v začetku letošnjega leta izšel pri njeni založbi Nobody's Bizzness in po I Com, ki je luč sveta ugledal leta 2004, je to njen drugi samostojni album. Kako je torej slišati izdelek, katerega ustvarjanje sama neskromno opiše kot »uplifting journey through change«? Čeprav je na glasbeni ravni zaznati določen, vendar ne ravno pretiran, napredek od I Com, ostaja v liniji svojega dosedanjega ustvarjanja. Sarkastično egotripska besedila, ki se pogosto lotevajo zvezdniškega statusa in načina življenja, ki ga ta prinaša s seboj, še vedno predstavljajo najmočnejši del albuma. Vendar pa ne bi mogli reči, da je ta kaj prispeval k dvigu ravni rahlo zdolgočasene in tudi dolgočasne scene elektroclash. Verjetno pomeni komad Metalhead še največje pozitivno odstopanje od preostalih stvaritev s plošče, pri katerih ne gre preslišati vpliva močne francoske tradicije novega vala, a niti tega, da je izdelki, kot je ta, ne bodo nikoli presegli. Upoštevajoč dejstvi, da gospodična že štirinajst let stoji za gramofoni in da pridno skrbi za svoj status upornice, je album, kljub temu da mu ne gre očitati kakšnega hujšega spodrsljaja, slišati precej konvencionalno.

Pina Gabrijan