Letnik: 2008 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Pina Gabrijan

SUPERMAYER

Save The World

Kompakt, 2007

S preimenovanjem iz Delirium v Kompakt je v začetku leta 1998 nastala ena od poglavitnih založb za izdaje elektronsko orientiranih glasbenih izdelkov, ki po principu »od ustvarjalca neposredno na gramofone« skrbi za hiter pretok in razpečevanje svežih stvaritev izpod prstov svojih varovancev. Proti koncu lanskega leta je pod okriljem te kölnske založbe izšel album Save The World. Tu gre za sintezo moči Michaela Mayerja (ki je poleg Wolfganga Voigta in Jürgena Paapea solastnik omenjene založbe) in Superpitcherja (s pravim imenom Aksel Schaufler), ki je rezultirala v hibridu Supermayer, stripovskem dvojcu, čigar ne ravno skromna misija je, kakopak, rešiti svet. Spremna knjižica sledi stripovskima herojema skozi njune etape do cilja in tako omogoči, da zvočni izkušnji dodamo tudi sliko. Mimogrede, na spletni strani MySpace se pojavita v obliki lutkic, na medmrežju pa je mogoče najti tudi njune fotografije v herojskih kostumih. Še dobro, da sta fanta našla in nato tudi ustvarila precej dober izgovor za takšno fotoseanso pri teh letih. Album je sestavljen iz posameznih epizod, obarvanih s stripovskim dogajanjem, kar upravičuje nabor in razvrstitev komadov, ki bi sicer lahko vzbujal vtis, da so ti bili kar nekako nametani brez predhodnega razmisleka. Tako pa nas povedeta skozi razgibano epopejo, kjer nekatere skladbe povezujejo kratke vesoljsko zveneče impresije. Komad The Art Of Letting Go po prvi impresiji spodbudno odpre misijo z zasanjanim vesoljskim pogonom s poudarkom na mastni funky basovski liniji. Pesmi, ki se nato zvrstijo, nosijo vsaka svoj del celotne zgodbe; od galaktične vožnje Saturndays in otroško zafrkantskega Us And Them do katarzično prebujajočega, morda celo svet odrešujočega Please Sunrise in predzadnjega Two Of Us, ki je na tem albumu edina zastopnica konkretne »švabske štance«. Prisotna je tudi balada The Lonesome King, ki seže naravnost v srce in tam tudi ostane in ki je po inspiracijo očitno segla h kralju iz Malega princa, ki je vladal lastnemu planetu, katerega edini prebivalec je bil. Zadnji komad Cocktails For Two v umirjenem poslovilnem, od zmagoslavja vznesenem vzdušju namiguje, da jima je misija – sploh če upoštevamo nazdravljanje v dvoje s koktajli – uspela. Gre za lep primerek izdelka elektroakustičnega tipa, ki se ne boji uporabe instrumentov, kot so trobenta, melodika ali rog, niti enostavnih zvočnih efektov, ki jih ponujata ploskanje rok ali kravji zvonec. Hkrati pa na srečo ne daje občutka, da je bilo to storjeno zaradi trendovskega imperativa ali celo zanesenjaške ideje, kako vdahniti dušo sicer prislovično brezdušni elektronski glasbi.

Pina Gabrijan