NOČ, SANJE, MOLITEV

Koncertni teden s klarinetistom Matetom Bekavcem, Cankarjev dom, Ljubljana, od 13. do 16. 5. 2008

Mate Bekavac je že dolgo znano ime domačih in mednarodnih koncertnih prizorišč, tokrat pa je mladi umetnik presenetil z izborom cikla koncertov s skupnim imenom Noč, sanje, molitev. Naslov sam nedvomno pove veliko o vsebini in namenu tega cikla, ki ga je avtor pospremil na pot z naslednjimi besedami: »Želim si, da bi vas v tem tednu glasba na temo noči, sanj in molitev popeljala v svet pristnih in iskrenih čustev, ki so jih skladatelji stoletja poskušali pretvoriti v notni zapis v želji in potrebi, da bi lahko z njimi izrazili svoja najbolj intimna čustva, verovanja, hrepenenja … ter seveda globoko srečo in izpolnjenje ter bolečino in trpljenje, ki so povezani s to popolno predajo.« Izbor teme pojasnjuje z besedami: »Zakaj sem si izbral temo noči, sanj in molitve? Vsak od nas se z njimi tako ali drugače srečuje v vsakdanjem življenju. Če si že podnevi ne zmoremo ali ne smemo dovoliti pristnosti in bogastva čustvenega zaznavanja, imamo vsaj ponoči, v sanjah in ponotranjenih molitvah, meditaciji ali premišljevanju pravico ali potrebo, da se odpremo. Ponoči, ko lahko včasih slišimo šepetati tišino, ko zapremo oči, ko z besedo ne moremo prizadeti nikogar, ko se nesporazum ne more prikrasti, ko se potopimo v svoj najbolj intimen kotiček na varnem, ko si upamo čutiti in misliti, ko si dovolimo občutiti sebe in druge brez strahu ... Takrat se odpre nov svet, za katerega pa je dandanes v življenju, v katerem vladajo druge vrednote, vse manj prostora. Toda mislim, da se ti trenutki vseeno prikradejo v življenje vsakega od nas. Po tihem hrepenimo po njih, jih želimo vsaj za trenutek občutiti, mogoče si jih dovolimo zaživeti le v sanjah, ponoči ali v dnevnem sanjarjenju in predajanju omamam fantazij in iluzij, v notranjih dialogih s samimi seboj, z ljubljenim ali bogom.«

V skladu s svojim kredom je Mate Bekavac torej izbral tudi vsebino vseh štirih koncertnih večerov, v katerih je povezal dela skladateljev različnih obdobij, ki se ujemajo s temo. Tako je kot programsko osnovo izbral štiri dela iz literature 20. stoletja, in sicer Kanchelijeve Night Prayers, Messiaenov Kvartet za konec časa, Schönbergovo Verklärte Nacht ter Sanje in molitve Izaka Slepega Osvalda Golijova, ter jim dodal skladbe Frederica Chopina, Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, W. A. Mozarta, Henryja Purcella, Francisa Poulenca in Gustava Mahlerja, ob bok pa jim postavil dela Astorja Piazzole, Ennia Morriconneja, Arnolda Schoenberga, Carla Nielsena in Georga Crumba.Seveda niso manjkala dela slovenskih predstavnikov, tako Brine Jež Brezavšček kot Nenada Firšta.

V pripravo tega koncertnega ciklusa je Bekavac zbral mlade, a že uveljavljene izvajalce, ki so z izkušenimi kolegi muzicirali sproščeno, pristno in vnesli v izvedbo svežino, s katero so prenašali sporočilo vsakega večera posebej. Tako je v prvem izstopal Nicolas Altstaedt na violončelu, ki je izvedel Preludij iz Suite št. 1 za solo violončelo v G-duru, BWV 1007 in Pianissimo iz Knjige za solo violončelo (Gramata cellam) Peterisa Vasksa. Zlasti delo slednjega je bilo izvedeno umirjeno, z občutkom za čistost zvoka in za naravo same vsebine. Ob njem je pianistka Katia Skanavi zvenela bolj ženstveno prefinjeno, četudi precej zadržano. Samospevi Johannesa Brahmsa so v izvedbi Mirjam Kalin ob spremljavi Katie Skanavi prav zažareli in so bili interpretirani z ravno prav doživetosti, kar smo od umetnice tudi pričakovali. Večer je izzvenel z Nočnimi molitvami iz cikla Življenje brez božiča skladatelja Giye Kanchelija, ki je pričaral vzdušje mistične in globoko zamaknjene slovanske duše, ki avtorja druži z ustvarjalkami, kot sta Sofija Gubajdulina ali Galina Ustvolskaja.

Drugi večer se je ponovno pričel z glasbo J. S. Bacha Moli tudi, ko bediš, sledili pa sta: čudovita Žalostinka Didone H. Purcella in skladba Ob parah mladega umetnika Carla Nielsena v izvrstni izvedbi komornega orkestra, pod vodstvom Mateta Bekavca. Dve točki sta bili namenjeni izvedbi Komornega zbora Ave, in sicer Un soir de neige Francisa Poulenca ter Izgubil sem se svetu Gustava Mahlerja. Gre za izjemno lirični deli, ki sta vsebinsko napovedali drugi del koncerta, znameniti Kvartet za konec časa Olivierja Messiaena, pretresljivo in apokaliptično delo, polno simbolike in nasprotij, tako glasbeno kot vsebinsko.

Tretji večer je bil programsko bolj temperamenten in razigran, s pestro izbiro avtorjev – od Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, Arnolda Schönberga do Astorja Piazzolle in Ennia Morriconneja, ki se jima je priključil še Nenad Firšt. Tako raznolik program je bil izveden s pravo mero mladostne dinamike in suverene interpretacije, pri čemer smo zlasti ob izvedbi Zgodovine tanga Astorja Piazzolle doživeli iskriv virtuozen dialog Mateta Bekavca in Marka Hatlaka, ki sta svoje mojstrstvo na instrumentih izkazala v sproščeni in temperamentni interpretaciji.

Petkov koncert je napovedoval tudi sproščeni del programa oziroma jam session v drugem delu večera. Ta je sledil prijetnemu sklepu cikla s sicer nekoliko spremenjenim programom, v katerem je tokrat izstopala slovenska skladateljica Brina Jež Brezavšček. Njeno delo Meditacija v petih slikah je bilo glede na vsebino povsem upravičeno vključeno v program.

Matetu Bekavcu se torej zahvaljujemo za štiri večere iskrenega in doživetega muziciranja, za pretanjeno izbiro programa ter interpretov, predvsem pa za zvestobo lastnemu umetniškemu kredu, ki je prvi pogoj za odprtost do glasbe in publike ter sproščen in neposreden nastop, ki ga zmorejo le mojstri.

Marina Žlender