MATMOS + J. LESSER

Stara elektrarna, Ljubljana, 20. 6. 2008

Končno smo imeli tudi pri nas možnost pronicati v nastop dueta Matmos, ki s svojim že več kot desetletje trajajočim zvedavim in sproščenim sožitjem tradicij glasbenih avantgard in pop senzibilnosti kroji intrigantno elektronsko godbo, v kateri se odstirajo tako sledovi preteklosti kot prihodnosti skozi vedno nova konceptualna iznajdevanja. Duet iz San Francisca nas je obiskal na krilih nove, odlične plošče Supreme Balloon, ki se je izmaknila strogemu konceptualizmu in se potopila v mehkobno, opojno tkivo kozmične elektronske glasbe starih sintetizatorjev zvoka, ki poosebljajo duh elektronskih glasbenih pionirjev sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Vendar pa Matmos ne bi bila Matmos, če ne bi koncert zasnovala drugače in nas raje popeljala v različne plasti svojega snovanja. S tem sta sicer tvegala celovitost in intenzivnost nastopa, a hkrati predvsem odstrla bistveno neuklonljivost in nepredvidljivost lastnega ustvarjanja in izraza, ki nas vedno znova preseneča. Nastop se je začel s šumi in piski in se prelevil v igro sintetizatorjev zvoka, vendar je takoj presenetljivo zavil v temačnejšo atmosfero, skozi katero sta se glasbenika vešče dotaknila dediščine temačnejše zveneče linije »industrijske glasbe« poznih sedemdesetih in osemdesetih. Zasuk in rez je eden temeljev njune estetike, ki jo v živo v osnovi izpeljujeta iz nabora elektronskih zvokov in šumov, glasbil (tokrat električna in akustična kitara, gong, sintetizatorji zvoka − v rokah M.C. Schmidta in gosta J. Lesserja) in zvočil, ki jih nato Drew Daniel vzorči, drobi, vrtinči, zanka in strukturira v skladbe skrajno raznorodnega značaja, ki krepko presegajo okvire elektronske glasbe. Duet se je na nastopu dotikal, dekonstruiral in razčlenjeval govorice folka, rockovske psihedelije, se ponekod celo dotaknil povrhnjice kičaste elektronske plesne godbe, krojil in pačil plesni pulz in se v najdaljšem komadu koncerta, v naslovni temi zadnje plošče Supreme Balloon, zvesto poklonil kozmični elektronski glasbi. Predvsem pa nam je dvojec vešče razprl impresivno metodo v skladbi, kjer prek vzorčenja notranjega mehanizma klavirja in njemu sorodnih glasbil ob elektronskih zvokih in v korelaciji s sliko tvori izjemen splet zvena in tolkalnega pulza, ki ga je duet ponovno uprizoril v koncertnem dodatku z vzorčenjem gonga. Nastop sta Matmos začinila z raznovrstnimi vizualijami, ki so se vsebinsko bodisi dotikale same glasbene zasnove in sinhrono spregovarjale ob glasbi bodisi na globlji ravni odstirale svojstven kulturni milje, ki ga že vrsto let predstavlja okolje San Francisca, od koder sta (kičaste psihedelične spirale, mehak homoerotični film …). Od tod tudi sproščenost, s katero nam tudi v živo servirata skrbno urejene strukture, ki ravno zaradi lahkotnosti izvedbe in svojstvene navihanosti delujejo spontano. In to je bila glavna odlika koncerta, ki je prekrila nekonsistentnost in padce v celostni dinamiki.

Luka Zagoričnik