Meshuggah

Tehnični virtuozi metala

Več kot dvajset let je od začetka zgodbe o glasbenem iskanju skupine Meshuggah, ki vselej pomeni svež veter, predrugačen pristop in konceptualno dovršenost znotraj metalske in industrijske glasbene srenje. Švedski kvintet je z leti izoblikoval lasten, prepoznaven slog in svojstveno interpretacijo udarne distorzirane godbe, ki jo je žanrsko nemogoče opredeliti.

Njihova poza, pristop in odrska energija so deklarirano metalski, kombinirani z izjemno tehnicističnim pristopom, kjer ritem sekcija ob svoji matematični natančnosti zveni kot računalniški program, strogo odmerjeni rifi kitar se gibljejo zdaj v popolni harmoniji zdaj v konfuzni atonalnosti, freejazzovsko soliranje se ob popolnem in izčiščenem zvoku s surovim metalskim vokalom zliva v kompleksno celoto te specifične godbe. Meshuggah vso to na posluh digitalizirano zmes ustvarjajo z večinoma analognimi sredstvi, zaradi česar ostajajo enako zanimivi tako na studijskih posnetih kot nastopih v živo.

Letos je luč sveta ugledala njihova šesta velika plošča, ki skupino po predhodnem eksperimentu z bobnarskim računalniškim programom Drumkit From Hell na plošči Catch 33 vrača v stare tirnice. Album ObZen je ekipi zaradi težnje po perfektnosti in matematični natančnosti vzel kar pol leta za snemanje in postprodukcijo. Koncept plošče, izdatno podprt z naslovnico multimedijskega umetnika Joachima Lütkeja, se kritično obrača k sodobni zahodni družbi, ki je po besedah glavnega tekstopisca, sicer bobnarja Tomasa Haakeja, našla svoj zen v obscenosti in obskurnosti, česar se v veliki meri niti še ne zaveda. Letos je sledila še obsežna svetovna turneja, ki jih je pripeljala tudi na veliki oder festivala Metalcamp v Tolminu, kjer so se prvič predstavili domači publiki. Člani zasedbe, pevec Jens Kidman, kitarista Friderik Thordendal ter Mårten Hagström, bobnar Tomas Haake in koncertni pridruženi član, basist Dick Lövgren, so prepričali in obnoreli občinstvo s svojo interpretacijo težkorockovske godbe.

Meshuggah je angleška različica besede »meshuga«, ki v prostem prevodu iz izvorne hebrejščine pomeni divji; s tem je četverica nadobudnih mladeničev dodobra ujela lasten glasbeni značaj, ko je leta 1987 začenjala glasbeno udejstvovanje v majhnem univerzitetnem mestecu Umeå na severu Švedske. Po besedah Jensa Kidmana je to mesto vselej premoglo zdravo rockovsko sceno, saj se tam zares ogromno ljudi ukvarja z glasbo. Verjetno zato, ker zaradi geografskih in klimatskih danosti tam tudi ni kaj drugega za početi, doda energični pevec. Ta se je v samem startu delovanja zasedbe odločil za odhod, a sta s soustanoviteljem, kitaristom Friderikom Thordendalom, po dveh letih obnovila projekt in se namesto začetnega elementarnega death metala obrnila v drugo smer. Leta 1989 je v zgolj 1000 izvodih ob pomoči lokalne glasbene trgovine Garageland izšla danes kultna prva EP-plošča Psykisk Testbild, ki je s tremi komadi nakazala specifiko njihovega novega delovanja. Tako so fantje ujeli najugodnejše čase t. i. death metala ter podpisali pogodbo s tedaj vzhajajočo nemško založbo Nuclear Blast, pod okriljem katere je leta 1991 luč sveta ugledal dolgometražni prvenec Contradictions Collapse, ki morda ravno zaradi svoje drugačnosti ni dosegel večje prepoznavnosti. Meshuggah so tedaj kot kvartet še vedno preigravali nabrito različico sodobnega thrash metala, pomešanega s široko paleto raznorodnih glasbenih vplivov, ki se izkazujejo v nenehnih spremembah ritma znotraj komadov. Takrat se je v postavi ustalil zmogljivi bobnar Tomas Haake, od tedaj naprej nedvomni motor zasedbe, ki s poliritmičnim načinom igranja, specifično uglašenostjo bobnarske baterije in skorajda znanstvenim pristopom do sestavljanja komadov trenutno slovi kot eden najboljših tolkalcev v rocku. Povezava z virtuoznim obvladovanjem kitare Friderika Thordendala tvori zmagovalno kombinacijo dveh morda najbolj usklajenih glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev tega časa. Kljub napredku so morali ob izdaji prvenca zaradi eksistenčne nuje opravljati bolj ali manj redne službe, ki so jih pripeljale do zastoja v delovanju. Svoji zlati roki sta si skoraj istočasno na delovnih mestih poškodovala tako Thordendal kot Haake; prvi si je med tesarskimi deli odrezal delček prsta, a so mu ga uspešno prišili nazaj, drugi pa si je poškodoval roko na brusilnem stroju. Zato pa jim je uspel veliki prodor z izdajo druge velike plošče Destroy Erase Improve, kjer sta drzni eksperimentalni pristop in celostna estetika pripeljana do skrajnosti. Zaradi turneje z Američani Machine Head in kasneje rojaki Hypocrisy je zasedba dosegla večjo prepoznavnost med metalsko in tudi bolj alternativno usmerjeno publiko. Obstranske glasbene ambicije so člani Meshuggah izživljali le med posameznimi studijskimi projekti in vse pogostejšimi turnejami. Tako je leta 1997 Thordendal ustvaril samostojno ploščo Sol Niger Within, ki se zelo razlikuje od njegove dejavnosti v matičnem bendu, saj je sodeloval s članoma lokalne progresivne zasedbe Mats/Morgan, ki je ob koncu 80. let sodelovala s Frankom Zappo. Poleg vseh prijetnih stvari ob razvijajoči se karieri so morali narediti tudi neizbežno – preseliti se iz provincialnega odročnega mesteca v Stockholm. Tako je zasedba v triletnih intervalih redno izdajala albume ter vmesne EP-je, ki so vsak zase pomenili napredek v glasbenem in konceptualnem smislu celostne podobe skupine. Na prelomu tisočletja je bil posnet njihov prvi videospot za komad New Millenium Cyanide Christ, ki še vedno velja za enega njihovih največjih hitov. Začele so se neskončne turneje z velikimi bendi, ki so vedno znova potrjevale odličnost te skupine na nastopih v živo. Tako so ogrevali publiko za Entombed, Slayer in Tool ter se leta 2002 priključili potujoči druščini velikega Ozzfesta. Letošnja plošča ObZen je zasedbo obrnila k lastnim koreninam. Po zanimivem eksperimentu s predhodnim albumom Catch 33 je Tomas Haake namesto na bobnarskem stolčku sedel za računalnikom in upravljal bobnarski program Drumkit From Hell, pri razvoju katerega je plodno sodeloval s podjetjem Toontrack. Kot zase pravi Haake, je dokaj lena oseba, ki v raziskovanju novih zvočnih možnosti delo rade volje prepusti stroju, da ustvarja kompleksne ritmične zanke namesto njega, ki se med matematično natančnim bobnanjem tudi sam prelevi v stroj.

Meshuggah so torej v svet težkega rocka vnesli povsem svojstveno svežino, popolno dekonstrukcijo običajnih tričetrtinskih ritmov in atonalno kitarsko preigravanje. Njihov avantgardni metal je pač nemogoče jasno definirati in zamejiti, saj je to vedno živa forma v stalnem spreminjanju. Stalnica ostajajo predvsem teksti, ki se distopično navezujejo na stanje duha sodobne družbe in se povezujejo z metafizičnim in ezoteričnim svetom in futuristično apokaliptičnostjo. Celostno izraznost lahko v kompletu z glasbo imenujemo zgolj − Meshuggah.

Miha Colner

Diskografija:

Meshuggah: Psykist Testbild, EP (Garageland, 1989)

Contradictions Collapse (Nuclear Blast, 1991)

None, EP (Nuclear Blast, 1994)

Destroy Erase Improve (Nuclear Blast, 1995)

Selfcaged, EP (Nuclear Blast, 1995)

True Human Design, EP (Nuclear Blast, 1997)

Chaosphere (Nuclear Blast, 1998)

Rare Trax, kompilacija (Nuclear Blast, 2001)

Nothing (Nuclear Blast, 2002)

I, EP (Fractured Transmitter, 2004)

Catch 33 (Nuclear Blast, 2005)

ObZen (Nuclear Blast, 2008)