Piknik

Skrivnostni »gospodin« Bandar

Lani je na valovih alternativnih radijskih postaj in klubskih plesiščih po vsej nekdanji Jugoslaviji pričel odmevati mali hit O, da in Miš puž i ker, ki sta s specifično estetiko in izrazno svežino ustvarila pravo malo senzacijo. Mešanica elektronskih ritmov in spremljajočega benda, ki se predstavlja v različnih žanrskih lučeh, od pravovernega hardcora in metala do zanimivih inačic drum'n'bassa, swinga ter kabareta, je plod enega vodilnih predstavnikov nove generacije srbskih glasbenikov v opoziciji.

Miroslav Majkić, alias Gos'n Bandar, je vsestranski umetnik, ki se že dolgo pojavlja na lokalni glasbeni, literarni in likovni sceni, poleg tega pa je tudi multiinstrumentalist, producent ter lastnik domačega studia v predmestju Novega Sada. Razmišljanja o lastnem ustvarjanju, glasbeni sceni ter splošnem stanju duha v Srbiji in še marsičem nam je zaupal prek internetnih kanalov, MySpacea in elektronske pošte, ki sta tudi sicer glavni orodji njegovih promocijskih dejavnosti.

»Piknik in vse to, s čimer se ukvarjam v okviru Piknika, to je pisanje, igranje, komponiranje, upoštevanje realnosti, imaginarnosti, izražanje najglobljih občutkov, strahov in satirično spremljanje sveta, me transformira v osebo gospodina Bandarja. To ime je druga stran moje osebnosti, protiteza, beg iz surove realnosti v svojstven svet domišljije, v kateri lahko upravljam svet okrog sebe«, razloži dejstva o svojem trenutnem projektu. Od mladih nog se je ukvarjal s pisanjem, si izmišljal iracionalne svetove in se snemal na domači kasetofon. Najprej je začel igrati bobne, nato baskitaro in še veliko drugih instrumentov. Pravi, da se ni nikdar izpopolnil v niti enem od teh glasbenih pripomočkov, vselej ravno toliko, da je imel dovolj znanja za ustvarjanje. Piknik tako obstaja od nekdaj, a se je glasbeno utelesil šele, ko je Bandar uredil domači vadbeni prostor in obenem studio. Pred leti se je udejstvoval v nekaterih lokalnih bendih, kot so Katarza, Fat Mama Sex, Zexon 5 in Total Shit Project, mnoge med njimi je tudi osnoval, a so bili vsi ti kratkega daha zaradi, kot pravi, »težke družbene situacije v preteklih letih, ko je bilo skoraj nemogoče držati ljudi na enem mestu samo zavoljo glasbe, s katero so se iz čiste ljubezni ukvarjali, medtem ko je surovo življenje od njih zahtevalo nekaj povsem drugega«. Še preden je znotraj Piknika okrog sebe zbral ekipo odličnih novosadskih glasbenikov, so po internetnih kanalih med publiko prišle nekatere pesmi, kot so Jedem svinje in Miš puž i ker, nakar so bili nekateri komadi dodatno posneti, da bi v kar se da velikem obsegu leta 2007 izšli v paketu pesniške zbirke, vizualnega kataloga in zgoščenke s kar 24 pesmimi. Izdajo je založil Studentski centar Novi Sad in tako predstavil izjemno kombinacijo izraznih medijev, ki se medsebojno konceptualno tesno povezujejo. Kmalu se je Piknik pojavil na prodorni kompilaciji mladih srbskih glasbenih zasedb Šta treba maloj deci?, kjer se predstavljajo še zasedbe Činč, Tobičtobič Idolmladih, Elektrolasta, Horkestar, Krš in Radost, ter s komadom O, da prejel priznanje za najboljšo pesem leta 2007 na vsebalkanski radijski mreži Cross radio. Pred kratkim se je celotna zasedba predstavila širni publiki na festivalu Ritam Evrope in na odru festivala Exit v domačem mestu. Glede omenjene kompilacije Bandar pripomni, »da je zbirka Šta treba maloj deci? najuspešnejša srbska izdaja v letu 2007«, ter nadaljuje, »da mu je v veliko čast sodelovati na tovrstni zgodovinsko pomembni zbirki, ki resnično odraža nove tendence na srbski podzemni sceni. Kompilacija je bila v Srbiji medijsko povsem prezrta, večji odziv je doživela v sosednjih državah. V Srbiji, prestolnici turbofolka, kaj drugega tudi ni mogoče pričakovati. Veliko večji in boljši odziv je zbirka doživela, recimo, na Hrvaškem«.

Piknik ima v svoji večni fleksibilnosti zaradi različnih notranjih teženj in ljubezni do različnih glasbenih žanrov tudi več oddelkov, dva izmed njih se imenujeta Bibar Piknik in Horror Piknik. Slednji pomeni prav poseben segment ustvarjalnega dela, ki se nanaša izključno na avdio- in videoprodukcijo s humorno tematiko in povzeto ikonografijo izvornega speed in thrash metala. V te namene sta bila posneta tudi videospota za komada Horror, Strah, Užas, Kraj in Masovna Sarana, ki sta v zvočnem in vizualnem smislu ter v povezavi s konceptualno zasnovo vrhunska izdelka, ki se ju ne branijo niti pripadniki metalske subkulture. Piknik in Horror Piknik se tako posvečata predvsem tekstovni sporočilnosti, ki se vselej metaforično obrača na družbeno situacijo in fenomene predvsem lokalnega okolja. »Moje pesmi so refleksije okolja in notranjega stanja duha. Večkrat se znajdem v svojstvenih impulzih in strahovih, posmehujem se neumnim ljudem, ki se delajo pametne, in sem fasciniran nad življenjem malih ljudi iz nižjih slojev družbe. Čudim se ljudem, ki nevede sprejemajo laži svetovnih razsežnosti in jih poskušam napeljati, da bi več razmišljali o sebi kot o tem, kar vpijajo vase iz nezdravega okolja. Vselej sem iskren v svojih izjavah in trdno stojim za njimi. Vsem bi rad sporočil: Hej, ljudje, veliko boljši ste kot mislite, poglejte globlje vase in spoznali boste to,« pravi Bandar o svojih tekstih in navdihu.

Poleg eksistenčnega in umetniško ustvarjalnega dela pa se Bandar udejstvuje tudi v vlogi producenta lokalnih, največkrat mladih bendov, ki jim daje podporo v smislu omogočanja dobrih pogojev za delo, pa tudi izkušenejših starih znancev. Tako je v svojem studiu snemal zasedbe Ritam nereda, Drum'n'zez in Pero Defformero. »Seveda sta tehnologija in digitalizacija omogočili, da brez velikih finančnih sredstev kakovostno materializiram to, kar delam, a vendar tehnika ne pomeni nič, če z njo ne upravlja človek. Iz minimalnega se trudim izvleči maksimum. Ta studio sem ustvaril za lastne potrebe in da pomagam prijateljskim bendom z namenom spodbujanja in dvigovanja novosadske glasbene scene. Trenutno je v Novem Sadu veliko skupin, moderno je imeti bend, saj si lahko mladi dokaj poceni priskrbijo instrument,« se v luči podzemnega podpornika scene predstavi Bandar. Morda je tudi v tem razlog za tolikšno mešanje glasbenih žanrov v široki izraznosti njegovega delovanja. Plošča Miš puž i ker združuje na videz nezdružljivo, pogumno se po svoje loti povezovanja najrazličnejših godb, pri čemer imajo ključno vlogo deklarirani pristop DIY, minimalizem ter preprostost materialov, ki v neobremenjeni izvedbi in zdravi humornosti dosegajo učinkovitost te glasbene zmesi. Prvenec v letu dni zaradi slabe distribucije ni uradno izšel nikjer zunaj Srbije, zato ga tudi ni mogoče kupiti v glasbenih trgovinah. Distribuirajo ga drugače, in sicer preko različnih mrež in forumov, radijskih postaj in seveda koncertov, ki postajajo stalnica sicer bolj studijsko navdahnjenega ustvarjalca. Verjetno si pred nekaj leti ni mogel niti zamišljati, da bo moral na zahtevo številnih fanov osnovati bend, kar zaradi trdnih glasbenih vezi ni bilo težko. Bandar − in Piknik − kljub veliki želji še ni nastopal na koncertnih odrih zunaj svoje domovine, kar pomeni, da čas za to še prihaja. Sam trdno verjame, da bo Piknik tudi vnaprej nastopal v živo, saj se želi predstaviti v vsakem kotičku nekdanje skupne države, mi pa upamo, da bomo gospodina Bandarja in Piknik kmalu uzrli tudi na slovenskih odrih.

Miha Colner