BETKA BIZJAK KOTNIK and MILANKA ČREŠNIK

Repliques

ZKP RTV Slovenija

Duo Bizjak Kotnik-Črešnik deluje od leta 2000 in v tem času sta izvedli že veliko literature za zasedbo saksofon-klavir, kar nekaj del, katerih večina je bila napisana prav za njiju, sta tudi krstno izvedli in jagodni izbor je posnet in objavljen na plošči Repliques, poimenovani po istoimenskem delu Janeza Matičiča. Betka Bizjak Kotnik je v sicer pretežno moški saksofonistični družbi (Drevenšek, Prešiček, Pupis, Loštrek, Lazar …), je naša najvidnejša saksofonistka, ki se je trdno uveljavila že tudi mednarodno. Poleg tega, da je zelo aktivna kot odlična glasbenica, pa ji gredo očitno dobro od rok tudi organizacijske spretnosti, saj zadnjih nekaj let zelo uspešno organizira saksofonsko delavnico Saksistra.

Pianistka Milanka Črešnik je diplomirala v razredu prof. Acija Bertonclja in deluje pretežno kot solistična pianistka. Znano je predvsem njeno sodelovanje z že omenjenim skladateljem Janezom Matičičem; s simfoniki RTV Slovenija je namreč odigrala njegov klavirski koncert, za radijski arhiv pa posnela številna njegova dela. Obe imata kljub mladosti za seboj že bogato kariero, polno odličnih uspehov na domačih in tujih odrih. Na skupno ploščo sta se odločili posneti novejši repertoar glasbe za duo altsaksofona in klavirja, saj vse posnete skladbe prihajajo izpod peresa sodobnih skladateljev, polovica je slovenskih, polovica pa tujih. Precej intimni in melanholični Ariji Blaža Puciharja sledi dinamična, sinkopirana in nekoliko jazzovsko obarvana improvizacija, v kateri slišimo tudi tehniko tleskanja z jezikom, ki je popularno prisotna v številnih kompozicijah za saksofon. Sledi štiristavčni Impetus Nine Šenk, naše najuspešnejše in že zelo ugledne mlade skladateljice, ki ravno ta čas piše svoj drugi violinski koncert (prvega je napisala leta 2004 in z njim doma in na tujem požela velik uspeh). Delo je polno avantgardnih, a fascinantnih zvočnih inovacij in nedvomno velik izziv za obe izvajalki, saj je ritmično in tehnično zelo zahtevno, vsekakor pa užitek za poslušalca. Matičičevi Repliques sta bili pred tremi leti napisani prav za Betko Kotnik. Začetna tritonusa (D-Ab, C-Gb) Canta antica bi bila lahko citat začetka Holstovega Saturna, prinašalca starosti iz Planetov, a je nadaljevanje skladbe bistveno bolj razgibano. Obe glasbili se enakovredno izmenjujeta zdaj v kratkih solističnih nastopih, zdaj v skupni igri. Stavek Frenetico si zagotovo zasluži svoj naslov, glasbenici pa ga dodatno oplemenitita z mojstrsko izvedbo.

Rapsodijo za altovski saksofon in klavir (ali orkester!) je Claude Debussy napisal v začetnih letih 20. stoletja in zaradi deloma tematske naravnanosti, ki dopolnjuje atmosferično medigro, ne more služiti kot vzorčni primer skladateljevega znamenitega impresionističnega izraza (sam je to poimenovanje preziral), ki ga poznamo na primer iz čudovito subtilnih Nokturnov. Iz Francije prihaja tudi skladatelj (in občasni koncertni pianist) Roger Boutry, ki je napisal trostavčni Divertimento v klasični sonatni obliki hitro-počasi-hitro. Še zlasti impresiven je dramatični Andante, ki preide attacca v sklepni Presto. Ploščo sklene trostavčna Fuzzy Bird Sonata japonskega skladatelja Takashija Yoshimatsuja in je za spodaj podpisanega, čeprav postavljena na konec, virtuozni, interpretativni in programski vrhunec plošče, sploh nesluteno čudovit drugi stavek Sing, Bird.

Zasedb saksofon-klavir pri nas ni veliko (na primer še Dejan in Nina Prešiček), posnetkov pa še manj, zato je pričujoča plošča toliko pomembnejši prispevek k slovenski glasbeni ustvarjalnosti.

Tine Vučko