CLARK

Turning Dragon

Warp, 2008

Pri vplivni angleški založbi Warp je izšel že četrti dolgometražec Chrisa Clarka, Turning Dragon, ki je tako kot prvenec Clarence Park (2001), ki ga je Clark posnel še v študentskih letih, in Empty The Bones Of You (2003) ter Body Riddle (2006) zgodba zase. Prve tri je kljub raznolikosti povezovala bistveno izdatnejša uporaba akustičnih instrumentov, kot so bobni in klavir, kar je prispevalo k precejšnji mehkobnosti in fluidnosti. Aktualni album pa je v nasprotju s prejšnjimi verjetno precej težje prebavljiv, saj kar krepko sega na temno stran tehna, vendar ga mestoma razmehčajo naravnost lične melodije. Clark nam širokosrčno postreže z obilico umazane distorzije in kovinskih zvokov, ki bučno lomastijo po večini izdelka. Plošča prinaša mikrosample zvokov iz okolja in občasno tudi akustičnih instrumentov, vse skupaj je podkrepljeno z udarnimi basovskimi linijami. V večini komadov gre zaznati precejšnjo resnobnost, kar pa jim ne onemogoča hkratne in tudi precejšnje predrznosti. Izdelek je slišati nekako tako, kot če bi Akufenovo mikrosamplanje srečalo razkačenost Justina Berkovija. Kot prvi komad s Turning Dragon divje privihra New Year Storm in tudi drugemu Volcan Veins, ki mimogrede vsebuje sample hip hop komada Missy Elliott, uspe nadaljevati v tej maniri. Posebej velja izpostaviti še dvominutni kolaž Turncation Horn ter bogato in neprestano spreminjajočo se For Wolves Crew. Žal pa so velika slabost albuma komadi, ki jim sicer gre priznati skrajno produkcijsko preciznost, vendar jim gre še bolj kot to očitati sivo brezizraznost. Kot da bi se zavoljo dlakocepstva izgubila vsa poanta. Lahko pa rečemo, da je Chris Clark oziroma samo Clark z novo ploščo kljub nekaterim nekoliko anemičnim komadom dokazal, da zna pošteno zaropotati, ne da bi izgubil sofisticiranost, dokazano že v preteklosti.

Pina Gabrijan