Letnik: 2008 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Miha Colner

PENDULUM

In Silico

Atlantic Records, 2008

V sodobni popularni glasbi je mešanje in kombiniranje različnih vzpostavljenih žanrov postalo že stalnica ter prepotreben izhod v sili za mnoge izvajalce in ustvarjalce, ki ne želijo podleči vzpostavljenim klišejem in slogovni rutini. Tako je rockovska godba poleg povsem tradicionalnega obraza dobila svežega, ki vodi v nove zvočne svetove, podprte z najnovejšimi dosežki sodobne tehnologije. T. i. analogna glasba je z razvojem tehnologije pridobila predrugačen, bolj digitalen zvok, okoli katerega neprestano potekajo diskusije o njegovi kakovosti. Zasedba Pendulum je vsekakor ena izmed ključnih izmed druščine, ki združuje klasičen koncept benda in didžejevski način nastopanja ter rockovski in elektronski glasbeni pristop. Letos je ta izvorno avstralska skupina, ki je novo domovino v iskanju komercialnega uspeha našla v Veliki Britaniji, povila drugo veliko ploščo. Pendulum so bili v takšni konstelaciji formirani leta 2002 v Perthu na pobudo producentov Roba Swira in Garretha McGrillena v navezavi z lokalnim didžejem Paulom El Hornet Hardingom. Njihova glasbena ozadja so popolnoma različna, saj imajo ustanovitelji za seboj kariere tako drum'n'bass in breakbeat izvajalcev kakor tudi izkušnje hardcorskih in metalskih zasedb. Povezovanje vseh teh pred nekaj leti skoraj nezdružljivih žanrov jim je uspelo embalirati v zanimivo konsistentno celoto, ki je našla svoje mesto na prvencu Hold Your Colour, izdanem leta 2005. Precej elektronsko zastavljena in koncipirana godba je svoj domicil našla predvsem v studiu ter na samostojnih didžejevskih setih posameznih članov, zato so se ti s precej angažmaja prilagodili tudi nastopom v živo druge vrste. Prodorna trojica se je odločila zbrati ekipo zanesljivih glasbenikov iz vseh vetrov in začeti delovati kot pravi bend, vzporedno pa še vseeno obdržati neumorno didžejevsko frakcijo. Zvok in izraznost plošče In Silico sta tako že v osnovi drugačna od prvenca, kar je nedvomno posledica drugačnega pristopa in upoštevanja vseh šestih članov razširjene zasedbe. Album zveni bolj rockovsko, bolj živo in koncertno – seveda v smislu miselne transformacije slišanega v kontekstu odrskega nastopa. Izjemno dodelana in izčiščena produkcija se spogleduje z daljnimi odmevi metalske udarnosti in pompoznosti, čeprav sintetični zvok prevlada v surovem ogrodju potencialno rockovsko izraznost. Izdelek vsekakor niha v izbiri žanrov in je v tem smislu dosti bolj razgiban kot večina albumov elektronskih didžejev. Komadi, produkcija in zvok − pri Pendulum je vse pripravljeno na veliki skok v vode mainstreama, kjer se trenutno gibljejo nekje med elitnejšim metalskim in rockovskim glasbenim prizoriščem ter malce manj v krogu elektronskih izvajalcev. Skladbe izražajo dvojnost med surovo udarnostjo in patetično mehkobo, nekje med analognim in digitalnim, čeprav občutje slednjega vselej prevlada. Boben v živo se srečuje s samplerji in nasnetimi podlagami, kitara in bas pa ustvarjata izjemno subtilen in nemoteč vtis, ki pušča celoti, da zadiha. Vokalni del, podprt z raznolikimi efekti, se s svojimi energičnimi pasažami namesto v nebrzdano rockovsko surovost sprevrača v svojevrstno sintetično simfonijo. Pendulum so metal bend, rock bend ali breakbeat kolektiv, kjer vselej prevladajo nevsiljivost, subtilnost ter na drugi strani poskočnost in plesno občutje njihovega trenutnega izraza. Prvi singel Propane Nightmares je že pred izdajo plošče doživel neizmeren uspeh, tako pri kritiki kot širši publiki. Trenutno so ena največjih in najbolj prodajanih atrakcij drum'n'bassa ter najbolj elektronski rock bend obenem. Koncept klasičnega rock benda v sodobni preobleki je obnorel svet, saj današnji konzumenti kulture in umetnosti tradicionalno bolj cenijo rokodelstvo, ki bi ga v današnji glasbi lahko enačil z igranjem na instrumente, ustvarjanjem glasbe v živo − v nasprotju z lepljenjem že ustvarjenih zvokov v novo celoto.

Miha Colner