RAZLIČNI IZVAJALCI

Žegar Živi

Cloud Valley Music, 2008

V še vedno precej nestabilnih političnih razmerah težko izbojevanega premirja med hrvaškim in srbskim prebivalstvom v današnji Hrvaški, je snemanje arhaične glasbe srbskih povratnikov iz bosanskega eksila v kninsko krajino naloga, ki jo lahko uspešno zastopa zgolj tujec. Težavno posredovanje med omenjenimi skupinami, vpletenimi v krvavo vojno devetdesetih, si je neobremenjeno in bolj po naključju kot ne zadal Andrew Cronshaw, angleški multiinstrumentalist, ljubiteljski etnomuzikolog in glasbeni pisec. In zadel terno. Po nekajdnevnem intenzivnem snemanju starejših pevcev in glasbenikov iz vasice Žegar v dalmatinskem zaledju, ki se v dokaj izoliranem okolju spet vračajo k starim oblikam petja, kot so »groktanje« (močno polifonično petje, podobno jodlanju), in petju »na bas« ter vaškemu načinu življenja, v katerem dominirata kozjereja in poljedelstvo, se je zgoščenka Žegar Živi deset (in več) let po prenehanju vojne na Balkanu zavihtela na sam vrh lestvic world music in zdelo se je, kot da Evropa s takšnim poklonom opravičuje svojo politično slabo vest. O veliki folklorni vrednosti in spoštovanju, ki ga glasbi in njenemu pomenu za obstoj peščice tamkajšnjih prebivalcev in njihove negotove prihodnosti izkazuje avtor Cronshaw, pa poleg barvitega glasbenega in preostalega etnografskega gradiva priča tudi bravurozna, skoraj 60-stranska spremna knjižica v angleščini in srbščini, ki jo lahko zavida marsikatera tuja ali domača etnomuzikološka izdaja. V njej je v postkolonialistični maniri prepustil besedo tudi svojim informatorjem/sodelavcem na terenu – nosilcem pesemsko-glasbene tradicije in soustvarjalcem tega unikatnega dokumenta. Poleg Svetlane Spajić, beograjske pevke in »varuhinje ognja« srbske pesemske tradicije, ki z vaščani sodeluje že nekaj let, je srčika žegarskega starinskega kolektivnega petja legendarni muzikant Jandrija Baljak - Jandre.

Njegova kontroverzna zgodba, v kateri je po mnenju nekaterih hrvaških glasbenih strokovnjakov v času vojne s svojimi pesmimi nastopal kot prosrbski nacionalist, je sicer v zgodbi Žegar Živi hote ali nehote zamolčana, pomeni pa pomembno razkrižje med stroko in (vsaj na videz) apolitičnimi in medijsko (pro)slavljenimi projekti, ki jim včasih manjka globlji uvid v ideologijo vojne in povojnih konfrontacij ter katarz, ki so vedno dvosmerne.

Menda je takih ljudi v Dalmaciji še veliko. Imajo tudi svoje zgoščenke, nimajo pa svojega Cronshawa.

Katarina J.