ORKESTER MARIJINSKEGA GLEDALIŠČA IZ SANKT PETERBURGA

Festival Ljubljana, Cankarjev dom, Ljubljana, 6. 8. 2008

Na drugem koncertu dvodnevnega gostovanja je Orkester Marijinskega gledališča iz St. Peterburga pod vodstvom izjemnega Valerija Gergijeva izvedel deli Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu, op. 30 Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova in Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, imenovano Patetična. Gergijev, eden vodilnih svetovnih dirigentov, je kariero pričel z opero Vojna in mir leta 1978. Deset let zatem je postal vodja Marijinskega gledališča, njegova slava pa je segla tudi preko meja, saj je bil med drugim šef dirigent rotterdamske filharmonije, gostoval je v Metropolitanski operi in bil prvi dirigent londonskega simfoničnega orkestra. Valerij Gergijev je ime vrhunskih svetovnih glasbenih prizorišč, dobil je veliko pomembnih nagrad in priznanj, predvsem pa je eden redkih neizpodbitnih genijev sodobnega glasbenega sveta in eden najbolj iskanih dirigentov.

Mogočno in velikopotezno delo, 3. koncert za klavir in orkester Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova, je izzvenelo v odlično moderirani spremljavi orkestra in čudovitem nastopu solista Denisa Macujeva. Ta je kljub na trenutke nekoliko premočni igri izvedel koncert suvereno in interpretacijsko zrelo. Žal je pianist po navdušenem aplavzu razblinil iluzijo z osladno interpretacijo dodatka, ki je publiko zelo hitro oropal entuziazma in jo spustil na realna tla. Prav ničesar pa ne moremo očitati izvedbi drugega dela, Simfonije št. 6 v h-molu, op. 74, imenovane tudi Patetična Petra Iljiča Čajkovskega. Bila je preprosto odlična. Lahko bi rekli, da si je Gergijev izvedbo zamislil na osnovi natančne študije samega dela, ki pa odraža obenem tudi njegovo nenadkriljivo senzibilnost. Je pravi genij, ki nezmotljivo zazna in prepozna vse, tudi najbolj filigranska dela, ki v celoti dajejo edinstveno podobo. V tem duhu je tudi izzvenelo muziciranje orkestra − natančno, brezhibno, s studiozno in hkrati doživeto interpretacijo, s katero nam je dokazal zrelost in veščost vsebinsko celostne interpretacije tega velikega dela, vsakič znova mu je vdihnil polno življenjsko silo.

Marina Žlender